
Ob kičasti glasovalni kolobociji, ki je sicer vselej pričakovana, sem se takoj po koncu evrovizijskega popevkarskega blišča vprašal, kako bi ta tako imenovana strokovna žirija ocenila Rumeno podmornico (Yellow Submarine), preden bi jo Beatli spustili v morje okoli Liverpoola. Po mojem se ta podmornica ne bi znašla ne na plošči, ne v risanem filmu, ne v naših ušesih, prej bi končala na smetišču glasbene zgodovine, če računamo, s kakšnim žarom so se člani večine žirij lotili finskega ča, ča, ča-ja in hrvaškega šč, šč, šč-ja. Tako štorasto, kot bi se učili plesati fokstrot za maturantski ples. Smo se pa pri urah angleščine že v sedemdesetih na Vorancu pri Ljudskem vrtu učili Podmornice na pamet in jo prepevali med poukom - bolj veselo, kot da bi se na pamet učili lekcij.
Vsake oči imajo svojega malarja, vsak človek drugačen okus; enkrat smo nezadovoljni z glasom ljudstva (lanski humanitarni ukrajinski triumf - zaradi te preklete vojne), drugič z žirijo. Se strinjam z Borisom Novkovićem (enajstim na Pesmi Evrovizije 2005), da smo nekoč glasbo poslušali, zdaj pa jo le še gledamo. In v takšni slikoviti popularni glasbi je bilo že vnaprej jasno, da Joker Out nima velikih šans za odmevnejšo uvrstitev, med top 10 denimo. Imeli so boljši scenski nastop od lanske LPS-ove disko "kugle", to je premalo. A zame so naši fantje zmagovalci, ker so odpeli v slovenskem jeziku, čeprav bi bilo zanje bolj (točkovno) donosno, če bi uporabili švedščino, pardon, angleščino.
Še meni, glasbenemu laiku, je jasno, da Loreen kljub dvakratni evrovizijski zmagi ne bo ponovila slave irskega dvakratnika Johnnyja Logana (What's Another Year, Hold Me Now), že zato, ker je Irec na odru blestel v osemdesetih, v času torej, ko smo glasbo še slišali, jo ponotranjili, ob njej sanjali, ljubili, jokali, plesali celo noč.
Kar mi ni bilo všeč in ni ušlo tankočutnemu slovenskemu gledalcu (poslušalcu), je bil "manj kot fer in nikol' okej" nastop voditelja Andreja Hoferja. Njegove verižne neokusne opazke povedo o njem samo eno - ali je človek pred prenosom pojedel, pokadil ali popil kakšno halucigeno substanco ali pa bi kakšno zaresno pilulo nujno moral vzeti, da bi mu nikoli več ne prišlo na misel blebetati "Dobro zna raztegniti mednožje", "Kaj pa ima to? Oprsje? To je sveže napolnjeno" in druge nesmešne opazke. Če je hotel narcisoidni glasbeni "moderator" konkurirati športnemu komentatorskemu nagajivcu Andreju Staretu, mu ni uspelo. Druži ju ime, v duhovitosti in razgledanosti sta si narazen kot noč in dan. Boy George, počivaj v miru.