Z današnje perspektive je povprečnemu bralcu sila težko umeščati zgodovinske osebnosti v čas in prostor. Naše vedenje se začenja s starimi civilizacijami, denimo Mezopotamci ali Egipčani. Sledili so Grki s prvim evropskim vrhuncem pa Rimljani, ki so svetu vladali v času, ki smo ga začeli označevati z letnicami našega štetja, torej okrog leta 0. A kako povezati vse te dežele, časovne razmike, teritorije? Gre za tisočletna obdobja, pa tudi takšna, ko so se civilizacije med seboj križale. Kdaj je denimo živel Aleksander Makedonski? Kdaj Julij Cezar? Pred Jezusom ali po njem? In kdaj Kleopatra, egipčanska kraljica, junakinja naše današnje zgodbe?

Egipt, čudež narave

Velikanski pas zemljine površine, ki se razteza preko jugozahodne Azije in celotne severne Afrike, je puščava, najbolj pusto območje na zemlji. Izredno neprijazno okolje tega 8000 kilometrov dolgega in 1600 kilometrov širokega območja ne dopušča, da bi se tu razvilo preveč življenja. Ogromna puščava je prekinjena le trikrat, izrazito ravninski svet zmotijo tri doline. Najgloblja na vzhodu je tako nizko, da vanjo pritečejo vode in tvorijo dolg ozek zaliv, ki mu rečemo Rdeče morje. Na zahodu je dolina precej plitvejša, a dovolj, da se tam tvori pas oaz, najbolj znana med njimi je Siva. Na sredini med njima je tretja dolina, tista, ki jo v puščavo vreže reka Nil. Čudež narave, ogromna vodna površina, ki se spušča z etiopskih gora in ki je povsem odvisna od vsakoletnih deževnih razmer. A glej ga, zlomka – Nil poplavlja ob nekako istem času in v enakih merah. Mogočna reka vztraja na svoji poti proti Sredozemskemu morju, kamor se naposled izlije, ob tem pa pridno poplavlja sosednja polja. Ob Nilu je edino omembe vredno življenje sredi puščave. In vsa ta živelj se je povezal v magično deželo Egipt.

Dinastija Ptolemajcev

Ptolemaj je zavladal tuji deželi z veliko roko. Bil je imeniten vladar, ki je nadaljeval Aleksandrovo poslanstvo. Aleksandrija je cvetela, Ptolemaj je denimo ustanovil slovito knjižnico in začel sistematično zbirati knjige, vse znanje tega sveta. Tam so se znašli vsi najpomembnejši izvirniki, z edino pisano izdajo Stare zaveze, da o drugih knjigah in dokumentih sploh ne govorimo. Sedemsto tisoč knjig – kako veličastna številka za tisti čas, ko je bilo do iznajdbe tiska še skoraj dva tisoč let! Edino, kar je nekoliko kazilo sliko idilične egiptovske zgodbe, je bilo dejstvo, da je bil Ptolemaj makedonski Grk, ki z egiptovsko tradicijo in tamkajšnjo zapuščino ni imel preveč skupnega. Še več – tudi na vsa najpomembnejša upravna mesta v deželi je Ptolemaj postavil Grke. In čeprav so Egipčani živeli dobro, jim to vendarle ni bilo po volji.

Kleopatra, kraljica in izgnanka

Sredi prvega stoletja pred našim štetjem si je krono nadel trinajsti Ptolemaj, Avlet je bilo njegovo ime. Bil je razuzdan kot njegovi predhodniki, morda še bolj. Pomanjkanje vsakršne časti, kaj šele morale, je bila njegova temeljna lastnost. V njegovem času se je z Aleksandrijo lahko primerjalo le eno mesto na svetu – Rim, prestolnica rimskega cesarstva na drugi strani Sredozemskega morja, veliki mesti stikov pravzaprav nista imeli.
Prav takrat se je tudi v Rimu vnel velik boj za oblast. Nasproti sta si stala dva velika generala, ovenčana s številnimi zmagami, Pompej in Julij Cezar. Oba sta si želela kraljevskega naziva. In oba sta pogledovala daleč po svetu, tudi v puščavo, kjer se je bohotila Aleksandrija z vsemi svojimi zakladi.

Lepo kraljico prinesejo v preprogi

Rešitev za njeno težavo je predlagal neki vdani služabnik. Predlagal je, da jo zavije v balo blaga, drugi omenjajo preprogo, to pa odnese v mesto kot darilo Cezarju. Tako se bosta izognila stražam, ki Kleopatre zagotovo ne bi spustile v mesto.
Ko se je Kleopatra skobacala iz zvitka in se koketno nasmehnila šokiranemu Cezarju, je potrebovala le nekaj minut, da se mu za vse čase zasidra v srce. Cezar je takrat imel 52 let, Kleopatra, še najstnica, pa je poosebljala vse, kar si je vedno želel, zato ni imel ne časa in ne možnosti, da bi se izvil njenim čarom. Doma ga je resda čakala žena, a so spomini nanjo hitro zbledeli. Mladost, energija, inteligenca, šarm – Kleopatra je bila rojena vladarica, rojena kraljica. Cezar se je noro zaljubil in tudi Kleopatra, ki je v njem prvič našla zaveznika in nekoga, ki je resnično skrbel zanjo, mu je čustva vračala. Veliko ljubezen sta okronala s sinom, Kleopatra se je vmes utrdila na oblasti.
Zato pa so iz Rima vse pogosteje klicali Cezarja, naj se vrne, in naposled je napočil čas za slovo. Cezar je v Rimu pobral vso dotlej prisluženo slavo, čeprav je med ljudmi izgubil precej spoštovanja. Kleopatra ni dolgo vzdržala brez svojega ljubega in že čez nekaj mesecev je prišla za njim v mesto ob Tiberi. V nepravem času – ljudstvo se je tedaj že dokončno obrnilo proti svojemu največjemu vojskovodji, njegov čas se je končal z dobro znanim umorom.

Če je klonil Cezar, bo tudi Antonij

Kleopatra je medtem odločno zavladala doma. Cezarja je kar dolgo prebolevala, nato pa se je predala neverjetno razkošnemu in razuzdanemu življenju, ki mu v zgodovini menda ni bilo para. A svoje državniške dolžnosti je opravljala brezhibno: Aleksandrija je cvetela, Egipt je pokal od bogastva. Ljudje so se sicer mrščili nad Kleopatrinim slogom, a so svojo kraljico imeli radi in bili na njo tudi ponosni.
Ko je Mark Antonij prišel blizu Egipta in pokazal zanimanje za deželo, je Kleopatra hitro doumela, da se pred rimsko vojsko ne bo ubranila. "Bolje, da se dogovorim in zavarujem vnaprej," si je mislila. "Če mi je uspelo s Cezarjem, mi bo menda tudi z Antonijem."
Z leti je iz čudovitega dekleta odrasla v prelestno ženo – kdor jo je videl, kdor je imel opraviti z njo, je bil začaran za vselej. Kleopatra (nekateri viri trdijo, da v bistvu niti ni bila lepotica) je v sebi skrivala neverjetno karizmo. Imela je močan, sugestiven glas, znala je izkoristiti vedno prepolno in domiselno žensko orožarno, bila je nadvse inteligentna in je moške menda brala kot odprte knjige. Antonija je obiskala že onkraj puščave. Tokrat se ni skrivala: na obisk in pregovore je prišla pompozno, v zlatem, neverjetno okrašeni ladji. Kleopatra se je odela v kostum Venere, boginje lepote, in očividci so si menda meli oči, misleč, da se je Venera prav zares spustila iz božanskih višav.
Antonij, ljubitelj lepega in nevarnosti, je bil očaran. Še toliko bolj, ko mu je Kleopatra ponudila zavezništvo, dala na razpolago svojo vojsko, predvsem pa ogromno denarja, s katerim naj bi si zagotovil kraljevski položaj. A Antonij je ob Kleopatri pozabil na vojno, na svoje politične dolžnosti, na Rim. Obstajala je zgolj in samo še ona, kraljica, ki se je v divjega Antonija prav tako na smrt zatreskala.
Sledil je čas pregrehe na sto in en način. Ni bilo zabave, ki si je mlada zaljubljenca ne bi privoščila. Podnevi sta se zabavala javno, kot kraljevski par, ponoči sta se preoblačila v cunje in se izgubljala med revnim prebivalstvom. Ljubezen je trajala dolgo, predolgo. Dobila sta tri otroke, iz Rima pa je prihajalo vse več sporočil. Kaj počne Antonij tam doli? Zakaj ne opravlja svojih vladarskih dolžnosti? Končno se je mestni svet odločil, da temu napravi konec, in nad Antonija so poslali Oktavija, da zgodbo zaključi za vselej.

Kača v košari s figami in zapuščina

Antonij in Kleopatra dolgo nista dojela nevarnosti, ko sta jo, je bilo že prepozno, Oktavijeva vojska pa pred obzidjem Aleksandrije. Antonij je končno začel načrtovati obrambo – bil je vrhunski poveljnik in tudi z omejenimi sredstvi (Oktavij je s seboj pripeljal "pol do zob oboroženega Rima") se je branil dolgo in uspešno. Kleopatra je kmalu doumela, da te vojne ne moreta dobiti. Na kraj pameti ji ni prišlo, da bi se pustila razkazovati v Rimu kot dragocen vojni plen, in odločila se je, da bo svojemu življenju sama naredila konec, ko in če bo za to prišel trenutek. Začela je preučevati strupe, študirala, kateri te usmrti najhitreje in z najmanj bolečinami.
Zadnje dejanje poznamo iz filmov in številnih pripovedi. Nastala je zmeda, ko so Antoniju pomotoma povedali, da je Kleopatra mrtva. Ljubimec ni okleval in se je nasadil na meč. Ko je Kleopatra zvedela, kako je končala ljubezen njenega življenja, se je odločila enako. Zagotovo je, da je umrla od strupa. Ali jo je res pičila kača (egiptovski gad), ki si jo je Kleopatra dala položiti v košaro s figami? Ali se je pičila kar sama, z iglo, ki jo je, namočeno v strup, menda skrivala v laseh? Za zgodbo o največji kraljici starih časov to verjetno niti ni tako pomembno.
Kleopatra je vladala 22 let in je tudi končala 300 let dolgo vladavino ptolemajske dinastije. O slavni kraljici, ki je bila žena dveh mogočnih rimskih vladarjev (Julija Cezarja in Marka Antonija, ki jima je rodila skupno štiri otroke), je spletenih mnogo legend, napisanih mnogo knjig, posnetih ogromno filmov. Ljudje naše dobe smo Kleopatro najbolje zaslutili v filmu iz leta 1963, tri ure dolgem spektaklu, menda najdražjem filmu vseh časov, v katerem je kot Kleopatra blestela nepozabna Elizabeth Taylor.