Solata je zagotovo zelenjadnica številka ena na naših vrtovih in še dolgo je ne bo katera druga vrtnina izrinila iz naših src. Kljub temu pa lahko danes posejemo tudi nekatere druge rastline in na manjši površini, predvsem pa v kratkem času pridelamo zelene liste, ki jih prav tako lahko pojemo v solati. Zakaj bi sejali še kaj drugega, če pa je solata tako dobra, tudi pridelati jo je dokaj enostavno? Mogoče zato, ker nekatere rastline dobro naredijo v poletni vročini, ko se solata ne obnese najbolje, druge pa lahko sejemo že zelo zgodaj spomladi in predvsem pozno v jeseni.
Te in take rastline dajo tudi zelo hiter pridelek, posejemo jih, ko toča ali kaj drugega vse uniči, da je skleda čim prej spet polna zelenja. Veliko govorimo o številnih koristnih snoveh v zelenjavi, pogosto ali skoraj vedno pa pozabimo na klorofil v zelenih listih. Ta vsebuje skoraj vse vitamine, ki jih naše telo potrebuje. V našem telesu je vključen v proizvodnjo hemoglobina, s čimer ima ključno vlogo pri delovanju srca, mišic in živcev. Ima veliko železa za slabokrvne, veliko magnezija. Če malo polistamo po spletu, najdemo veliko napisanega. Zanimivo, da številni strokovnjaki za prehrano na to pozabljamo. Najdemo ga v vseh zelenih listih rastlin, ne potrebujemo posebnih tabletk, eksotičnega sadja, zelenjave, ki potrebujejo posebno nego. Dovolj so zeleni listi kopriv, solate, endivije itd. Ne glede na vse obilje najdete spodaj še nekaj manj znanih, a hitrorastočih vrtnin za pridelavo listov.

Užitni tolščak (Portulaca oleracea L.)

Užitni tolščak je sorodnik dokaj neprijetnega plevela, ki na vrtu naredi velike rozete z okroglimi, temno zelenimi in odebeljenimi listi. Je tudi sorodnik cvetoče enoletnice, ki je bila nekoč in je še vedno zelo priljubljena za prekrivanje manjših gredic. Užitni tolščak se od svojega nekoliko nadležnega sorodnika razlikuje samo po barvi in velikosti listov. Listi so precej večji in rumeno zelene barve. V njih se skriva pravi zaklad vitaminov in mineralov, rastlina deluje antibiotično, preprečuje skorbut, je diuretik in pospešuje odvajanje vode, čisti telo in ga osvežuje v poletni vročini. Listi so tudi bogat vir omega-3-maščobnih kislin, ki so zelo pomembne za preprečevanje infarkta in krepitev imunskega sistema. Presno stiskan sok iz listov se lahko uporablja za pospeševanje mokrenja in proti kašlju. Obkladki iz listov so zelo učinkoviti za zdravljenje opeklin, ran in podobno. Čaj naj bi pomagal tudi proti bolečinam v želodcu in glavobolu. Vendar pozor - nosečnice ga ne smejo piti. Užitni tolščak sejemo, ko se zemlja segreje vsaj na 10 stopinj, vrstice naj bodo 20 cm narazen, v vrsti pa je lahko sejan na gosto. Že tri tedne po setvi pričnemo obirati njegove odebeljene liste, ki jih uporabljamo kot svež, poživljajoč dodatek vsem poletnim solatam, lahko jih jemo tudi kot špinačo ali stisnemo v sok. Imajo osvežilen, kiselkast in nekoliko slan okus. Odlično popestrijo tudi okus različnim namazom.
Tolščak ne potrebuje posebne nege, lahko ga sejemo tudi na nepognojene gredice. Po rezi se hitro obraste, posebej v vročem delu poletja. Je tudi zanimiva in odlična rastlina za setve v lončkih na balkonih in terasah. Zanimiv okus bo popestril in poživil poletno prehrano, zato si le posejte vrstico ali dve te zanimive rastline. Za setev užitnega tolščaka je treba še malo počakati, saj je to sončna rastlina.
Njegovega sorodnika, zimski portulak, pa še lahko posejete. Čeprav je njegova najbolj pomembna vloga pozimi, saj v rastlinjaku raste skoraj vso zimo in tudi na vrtu običajno prezimi, je spomladanska setev zelo smiselna. Zelo hitro bo dal veliko zelene mase, polne svežega, domačega C-vitamina in seveda klorofila.

Namesto solate berivke

V zahodnem delu Evrope je zelo popularna mešanica različnih solatnih rastlin, najdemo jo v vseh trgovinah. Lahko je odlično nadomestilo solati berivki. V tej mešanicah najdemo številne rastline, skupaj so prava vitaminska in rudninska bomba. V mešanici, ki jo lahko kupimo tudi v Sloveniji, najdemo seme številnih rastlin, od solate in radiča, ki nista nič novega, do že dolgo znane in priljubljene rukole, ki prinaša v mešanico vitamine križnic, pa seme rdeče pese, ki krepi naš krvni sistem, pa blitve in špinače z vitamini in minerali teh dveh vrtnin. Tudi ta mešanica je hitrorastoča in jo režemo večkrat, saj se po rezi obraste. Za razliko od divjega tolščaka jo sejemo od zgodnje pomladi, ko se zemlja ogreje nekje na 10 stopinj, pa vse do sredine jeseni, še konec septembra jo lahko posejemo zadnjič.

Rukola in azijske listnate rastline

Spoznali smo zelenjadnico za vroče poletje, mešanico rastlin za setev od zgodnje pomladi do sredine jeseni, zdaj pa spoznajmo še rastline za zgodnjo pomlad in jesen.
Rukola in azijske listnate rastline so skupina rastlin iz rodu križnic. Tudi te sejemo za uživanje predvsem v svežih solatah, pogosto samo kot dodatek že znanim solatam, narezkom, seveda pa jih lahko tudi stisnemo v presne sokove ali uživamo kot špinačo.
Za križnice je značilno dvoje. Najprej so to rastline kratkega in hladnega dneva in jih v poletni vročini na vrtu ne sejemo. V tem primeru se ne bomo mogli znebiti najbolj zoprnega škodljivca križnic, malega črnega hroščka bolhača. Poleg tega skupina križnic v poletni vročini rada zelo hitro zacveti. Poleti in jeseni jih lahko večkrat režemo. Gredico za setev azijskih listnatih rastlin in rukole (le ta je pravzaprav samo prva taka križnica, ki smo jo v Sloveniji spoznali) pripravimo plitvo, v tem primeru jo lahko pognojimo z 1–2 l komposta/m2. Vendar gojimo samo, če ni bila predhodna vrtnina pognojena z drugimi organskimi gnojili. Sejemo v vrstice 20 centimetrov narazen, v vrsti pa tako kakor vse berivke sejemo dokaj na gosto. Tri tedne po setvi liste že prvič porežemo. Vedno režemo tako, da ne poškodujemo sredic, srčkov rozet. Potem bo pridelek možno porezati večkrat.
Ko nam spomladansko setev pričnejo napadi bolhači, je edina rešitev zastreti tla s pokošeno travo. V jeseni lahko poleg tega setev obdamo še z listi in poganjki paradižnika, ker temu škodljivcu ta vrtnina zelo smrdi. Vendar zastrta tla in paradižnik učinkujeta samo takrat, ko škodljivca ni veliko. Poletni, suhi dnevi so zanj odlični, takrat ga tako preprosto ne moremo pregnati.
Kot vidite, lahko v kratkem času iz semena dobimo okusne, raznovrstne solate v vsakem letnem času. Azijske listnate rastline, predvsem pa divja rukola, so lahko v tudi v neogrevanem rastlinjaku celo zimo. V najkrajših in najbolj hladnih dnevih leta se sicer ne obraščajo, režemo jih lahko zelo hitro spomladi.