Start v kolesarsko sezono: Šejki končno spet dobili, kar drago plačujejo

Tadej Pogačar je prepričljivo slavil v Združenih arabskih emiratih, Jonas Vingegaard se je s konkurenco malce mučil na Portugalskem. Dirki, ki sta v uvodu nove kolesarske sezone na različnih koncih sveta poželi največ zanimanja javnosti, nista postregli z velikimi presenečenji, česar so lahko veseli slovenski navijači. Primož Roglič sicer ni bil konkurenčen nekdanjemu moštvenemu kolegu na Nizozemskem, a od 35-letnega Zasavca smo v zrelih letih v dresu moštva Red Bull-Bora-Hansgrohe že vajeni, da prvega koraka ne naredi več s polno hitrostjo. Bolj se osredotoča na največje dirke in na tiste, ki jih še ni osvojil, kot da bi hlastal kar vsepovprek.

Prava smer in pravi nivo

Za letos si je obkrožil Pogačarjev lanski "dvojček" Giro-Tour, resnejši test pripravljenosti bo dirka po Kataloniji čez en mesec. "Očitno nisem želel biti najboljši v Algarveju. Izbral sem si ga za start sezone. Še veliko dela me čaka, ampak grem v pravi smeri," je dejal Primož Roglič po zanj skromnem dvanajstem mestu na zaključnem kronometru in skupno osmem. Da ni povsem izbrušen, je z devetim mesto pokazal že v drugi, najbolj gorski etapi. Na preizkušnji, ki jo je dobil pred osmimi leti, je zaostal 53 sekund za Vingegaardom, pred njim so bili še Joao Almeida, Laurens de Plus, Romain Gregoire, Maximilian Schachmann .... Skratka, kolesarji, ki jih tam nismo vajeni, ko so na sporedu prave preizkušnje. Je pa Zasavec v modernem kolesarstvu, v katerem praktično ni več dirk za trening, eden redkih, ki si to lahko privošči, kar potrjuje njegov status superzvezdnika in vodje pri nemški ekipi.

Na Portugalskem so dobro kolektivno pripravljenost spet potrdili Pogačarjevi kolegi iz UAE Emirates – XRG. Šele 20-letni Jan Christen je dobil gorsko etapo, Almeida je bil drugi, toda Jonas Vingegaard je na koncu stvari postavil na svoje mesto. Danec je malce zarjavel prišel v peloton po več kot pol leta, Alto de Foia niti ni bil vzpon po njegovem okusu, na takšnih se ne odloča Tour de France. Po štirih dneh je le prišel v svoj ritem, kar je dokazal na zaključnem kronometru. "Mogoče sem malce bolj dvomil, ampak sem le pokazal svoj pravi nivo. Ne vem, če sem pričakoval zmago, sem pa upal na njo," je povedal 28-letni Danec, ki se je pri opremi zgledoval po svojem največjem tekmecu. Pri Vismi-Lease a Bike so priznali, da imajo krajše gonilke, ki so jih opazili na Pogačarjevem Colnagu. Ta je postal vzor za vse ostale.

Kdor poskusi, se opeče

V bistvu bi bilo presenečenje, če Vingegaarda na koncu ne bi videli na vrhu, saj je bil v zadnjih dveh sezonah na njem vsakič, če mu tega nista preprečila padec ali Tadej Pogačar. Drugo mesto na Vuelti 2023, ko so ves oder za zmagovalce zasedli "jumbovci", pa mu itak pripisujemo kot zmago. Danca letos za razliko od lani čaka dolga sezona, ki naj bi jo v Afriki prvič sklenil z bojem za mavričasto majico. A najprej ga čaka Pariz-Nica, kjer ga je nazadnje predlani premagal še kdo drug poleg prvega kolesarja sveta (Francoz David Gaudu). Te trofeje še nima v vitrini, je pa ob trenutni startni listi najresnejši kandidat zanjo. Roglič, ki nekdanjega kolega pričakuje v Kataloniji (24. marca), naslednji konec tedna v ogenj pošilja svoja pomočnika in kdaj sokapetana Daniela Felipeja Martineza in Aleksandra Vlasova, Tadej Pogačar spet Almeido in Christena.

Saj ne, da prve dirke v letu ne bi štele, a pri Emiratih so domačo "morali" dobiti. Po predlanskem neuspehu (tretjem mestu) in lanskem padcu Adama Yatesa so šejki spet rekrutirali najbolje plačanega kolesarja sveta, ki jim je veselje prinesel v dveh letih prej. Spet jih ni razočaral. Še več, pedaliral je enako navdušujoče kot lani in za sabo dobesedno pustil pogorišče. Vsi, ki so na Jebel Jais in Jebel Hafeet, edina prava vzpona dirke po Združenih arabskih emiratih, poskušali slediti njegovim smrtonosnim napadom, so se pošteno opekli. Tudi lani njegov ekipni kolega, zdaj Rogličev, Finn Fisher-Black. "Malo je bilo neizkušenosti, ampak ne veš, če ne poskusiš. Bilo je kar zabavno dirkati z njim," je za portal Cyclingnews dejal 21-letni Novozelandec.

Ni bilo treba na polno

Tadej Pogačar pa je RTV Slovenija povedal, da po napadu na zadnjem vzponu dirke 8 km do cilja sploh ni pritiskal na polno. Ni mu bilo treba. Ko je odpihnilo vse neučakane mladce, sta mu na varni razdalji sledila le izkušena Giulio Ciccone in Pello Bilbao. Prednost pred njima je v zadnjem dnevu podvojil in je na koncu znašala debelo minuto oziroma največ v sedemletni zgodovini dirke.

S to lepo popotnico se bo Tadej Pogačar vrnil v Evropo in usmeril v sezono enodnevnih klasik, na kateri bo imel povsem druge tekmece kot v začetku julija, ko se v Lillu prične dirka po Franciji. "Odločitev je pretežno moja, ampak ekipa me pri tem podpira in tudi oni povedo, kaj želijo. Normalno, da se srečamo na pol poti," je povedal 26-letnik s Klanca pri Komendi. Pred petimi belgijskimi in eno nizozemsko ga čakata italijanski Strade Bianche (8. marec), kjer je lani šokiral svet s kar 80-kilometrskim samostojnim pobegom in skoraj triminutnim naskokom pred prvimi zasledovalci, ter prvi spomenik sezone Milano-Sanremo (22. marec), ki je njegov velik karierni cilj. Vse bližje mu je: pred tremi leti je bil peti, predlani četrti, lani tretji. "Lani sem bil tam v dobri formi. Upam na malo sreče in dober trenutek, da se odlepimo od sprinterjev. Prvi velik cilj sezone je dosežen, zdaj uživam in upam, da obdržim dobre noge. Ne bom imel nič proti, če bo šlo gladko naprej kot lani." Hja, nobeden od Slovencev ne bo imel, saj njegovo leto 2024 velja za eno najuspešnejših v kolesarski zgodovini.