Jugotonova predhodnika sta bila Edison Bell Penkala, tiskarna plošč z galvanskimi kopelmi in oddelkom za montažo gramofonov, od leta 1926 do 1937, in Elektroton, ki sta ga leta 1937 iz Ljubljane v Zagreb preselila Zora in Dragutin Križanec. Po drugi svetovni vojni nacionalizirani Elektroton je hiral do leta 1947, ker so oblasti menile, da proizvaja plošče brez vsakršne vrednosti. Vendar so prav plošče postale zgodba o velikem uspehu socialističnega giganta za snemanje, proizvodnjo in prodajo plošč. Jugotonove licenčne in domače plošče zabavne, pop, beat in rock glasbe so v veliki meri vplivale na življenje ljudi v Jugoslaviji. "Po razkolu s Sovjetsko zvezo je leta 1949 oblast začela odpirati vrata zahodni popularni kulturi. V prvih desetih letih je Jugoton objavil 700 domačih in 120 licenčnih izdaj," pove Sanja Bachrach Krištofić, s partnerjem Mariem soavtorica razstave o Jugotonu v Tehniškem muzeju Bistra pri Vrhniki.
Vse, kar je izšlo v tujini
Licenčne izdaje od konca sedemdesetih so bile vrhunske: T-Rex, David Bowie, Elton John, Paul McCartney, Rolling Stones, Iggy Pop, Pink Floyd, Roxy Music, Deep Purple, Kraftwerk, Queen, Madonna, Prince, Niel Young, Ramones, U2, Nirvana in drugi. Licence za izdaje tujih plošč so imele v Jugoslaviji tudi druge založbe plošč, ki so nastale v letih od 1965 do 1961, PGP RTB in Helidon ter kasneje še ZKP RTV Ljubljana, hrvaška Suzy, srbska Diskos in Jugodisk, sarajevski Diskoton.
Glasbeni raj Vzhodno od raja
Zabavna glasba se je prilagajala kompleksni jugoslovanski družbi, a jo tudi v veliki meri sooblikovala. "Zaradi pop in rock glasbe s plošč se je v državi lažje dihalo, meje so bile bolj prepustne. V sedemdesetih letih je bilo letno prodanih tudi po devet milijonov plošč," razlaga Mario Krištofić. Za naslov razstave, ki sta jo avtorja prvič postavila leta 2014 v Zagrebu, dve leti kasneje je gostovala v Beogradu, sta si izposodila znamenito knjigo Johna Steinbecka. "Vzhodno od raja je oris tistega obdobja, vendar so še vzhodneje živeli ljudje, ki so Jugoslavijo imeli za raj." Tudi zaradi glasbe s plošč Jugotona. "Od ustanovitve leta 1947 prek Robićevega nastopa z mlado Zdenko Vučković na Opatijskem festivalu, privlačnih barvnih fotografij na ovitkih plošč, porozne prepustnosti prozahodne kulture skozi naša vrata in v naše domove, prvih rock izdaj, ki so prinesle novo modo in življenjski slog, do pop izdelkov z veliko naklado in izvirnih izvajalcev novega vala je bil Jugoton 'paket aranžman' na ozemlju Jugoslavije. Pomemben, vpliven in nepogrešljiv je pokazal, da se je na robu Evrope pisala zgodovina popularne kulture 20. stoletja." Paket aranžman je v opisu uporabljen, ker je bil takšen naslov znamenite novovalovske plošče beograjskih skupin Idoli, Šarlo akrobata in Električni orgazam, ki ga je izdal zagrebški Jugoton.
Ohranjata vedenje o popularni kulturi
Avtorja razstave in kataloga Sanja Bachrach Krištofić in Mario Krištofić od začetka osemdesetih let dvajsetega stoletja delujeta v studiu Bachrach & Krištofić. Ukvarjata se s komercialno in umetniško produkcijo s področja fotografije in grafičnega dizajna. Imela sta 35 samostojnih razstav in sodelovala na 70 skupinskih. Od leta 2011 imata umetniško organizacijo Kultura umetnosti, ki se ukvarja z ohranjanjem nasledstva popularne kulture, dizajna, fotografije, arhitekture. Sta tudi avtorja nekaterih Jugotonovih naslovnic plošč, ponosna sta na skupini Dorian Gray in Denis & Denis. Pri ustvarjanju razstave in kataloga so sodelovali Jasna Galjer, Andreja der Hazarijan Vukić, Branko Kostelnik, Veljko Lipovščak, Dean Vuletić, Želimir Babogredac, Mirko Bošnjak, Veljko Despot, Aleksandar Dragaš, Pero Gotovac, Ivan Ivezić, Đorđe Kekić, Vojno Kundić, Dubravko Majnarić in Siniša Škarica.
Rekorder je Danijel Popović z Džuli
Posameznih plošč so v tovarni natisnili tudi v 300, 400 in celo 500 tisoč izvodih. Rekorder je album Danijela Popovića Bio sam naivan, na katerem je pesem Džuli, od 1983. do konca desetletja ga je bilo prodanega 717.166 izvodov, 80.883 ljudi je kupilo še singlico z evrovizijskim hitom. Izjemen prodajni uspeh je doživela tudi zmagovalka Eurosonga, skupina Riva s pesmijo Rock Me v letu 1989. Drugo polovico sedemdesetih in osemdeseta leta prejšnjega stoletja so zaznamovali uspehi popevkarjev Miša Kovača, Novih fosilov, Zdravka Čolića, Krunoslava Slabinca, Kemala Montena, Magazina, Olivera Dragojevića, Nede Ukraden, Doris Dragović, Jasne Zlokić, Meri Cetinić, Josipe Lisac in drugih. Med domačimi rockerji so bili najuspešnejši Bijelo dugme, ki so leta 1974 izdali prvi od serije hit albumov Kad bi bio Bijelo dugme, jugotonovci so bili tudi novovalovci Azra, Film, Haustor, Idoli, Šarlo akrobata, Električni orgazam, Zabranjeno pušenje, Psihomodo Pop ter tudi Leb i sol, Đorđe Balašević, Parni valjak, Denis & Denis, Aerodrom, Plavi orkestar, Zana in drugi. V začetku osemdesetih je Jugoton izdelal po devet milijonov plošč letno.
Neponovljiva zgodba Avsenikov
Siniša Škarica, znameniti urednik Jugotonovih izdaj plošč in kaset (te so začeli prodajati leta 1971) v katalogu razstave Vzhodno od raja, oblikovanem v obliki velike plošče, opozarja na slovenske izvajalce, ki so jim izdajali plošče v Zagrebu. "V šestdesetih letih so slovenske skupine posnele in pozlatile več velikih (LP) plošč kot katerakoli druga pevska zvezda takratne države. Neponovljiva je zgodba bratov Avsenik oziroma Ovsenik, ki sta leta 1955 ustanovila Kvintet Avsenik in postala senzacionalen izvozni izdelek. Izdali so 120 plošč in kaset v skupni nakladi več kot 30 milijonov primerkov. Ustvarili so 670 skladb. Prve štiri male plošče so 1957. izšle pri Jugotonu.
Pesmi Tata, kupi mi auto so ploskali tudi partijski veljaki
Prva slovenska zvezda je bila Jelka Cvetežar
"Kljub temu da cenim priljubljenost in predvsem diskografsko plodnost Lada Leskovarja, pionirsko vlogo Staneta Mancinija, Rafka Irgoliča in Nina Robića, so slovensko pop diskografijo v sedemdesetih letih proslavila v glavnem dekleta," poudarja Siniša Škarica. Jelka Cvetežar je bila prva slovenska zvezda zabavne glasbe, peti je začela že konec davnih štiridesetih, za njo pa je nastopil v drugi polovici petdesetih let slavni tercet: Marjana Deržaj, Beti Jurković in Majda Sepe. V šestdesetih se jim priključijo dekleta, rojena v štiridesetih: Irena Kohont, Berta Ambrož, Elda Viler, Katja Levstik, Lidija Kodrič, Alenka Pinterič in tudi Ivanka Krašovec. Za njimi so prišle Eva Sršen, Neca Falk in druge.