(INTERVJU) ''Turizem je luksuz, ki prinaša ogromno zaslužka, kadar teče, in je med prvimi na udaru, ko zaškripa''

Ste med tistimi turističnimi vodniki, ki zdaj jokajo, ker ne morejo nikamor peljati Slovencev, ali pa vam je odleglo, ker boste za prvomajske praznike končno doma?
Oboje. Po eni strani se pozna izpad dohodka in je prisotna negotovost glede prihodnosti, po drugi strani pa, glede na to, kako je v zadnjih letih med prazniki rasel turizem, prija malo premora.
Kako preživljate karanteno?
Čas izkoriščam za refleksijo in rekreacijo. Pripravljam se za naprej, iščem ideje, kako razvijati samostojno pot, tako turistično kot fotografsko, in navezujem partnerstva s tujimi fotografi, ki bi lahko prišli na foto delavnice v Slovenijo. Za destinacije po svetu se je težje pripravljati, ker agencije dolgoročno ne planirajo nobenih vodenj in ne vemo, v katere države bomo lahko šli in kdaj. Služba v turizmu je zelo tvegana, ranljiva, saj nanjo močno vplivajo zunanji dogodki. Turizem je luksuz, ki prinaša ogromno zaslužka, kadar teče, in je med prvimi na udaru, ko zaškripa. Za razliko od na primer frizerstva, ki ga ljudje bolj potrebujejo, traja tudi dlje, da si opomore.

Medved je simbol moči, divjine

Medvedi in vaše foto ture po Kočevju so zdaj "out". Koga in kaj fotografirate, nastajajo kakšni presežki?
Zagotovo nastane kaj dobrega, že zato, ker je več časa za izpopolnjevanje znanja. Na internetu je veliko delavnic, nasvetov ... Kreativnost je mogoča tudi med štirimi stenami.
Kako gledate na odstrel medvedov in volkov, ki vsakih nekaj mesecev tako vznemirjajo ljudi in politike, da so v središču parlamentarnih obravnav?
Dokazi za odstrel bi morali biti podkrepljeni in ne enostranski. V medijih je predstavljena ena plat zgodbe. Spomnim se neke uredbe, ki je na območju Evropske unije prepovedala divja mrhovišča in jo je podpisal neki gospod, ki sedi v pisarni v Bruslju in je medveda najbrž videl le v živalskem vrtu. Ko so lovci začeli to uredbo spoštovati, si je medved, ki je bil navajen mrhovišč, začel hrano iskati po smetnjakih in med ovcami. Ko so ugotovili, da je varnost ljudi večja, če so mrhovišča v gozdu, so uredbo spremenili. Druga plat pa je ta, da je bilo število medvedov včasih večje in kmetje na Kočevskem, ki jih poznam, so imeli težave z medvedi, volkovi in divjimi svinjami, ki se jih v tem kontekstu sploh ne omenja, že pred 50 leti. Vdore živali so reševali drugače, z ograjami, s kakšnim odstrelom, z zavarovalnicami.

Nekje na vrhu hriba

Kje bi bilo idealno preživljati epidemijo in kako?
Odmaknjeno od sveta, samooskrbno, nekje na vrhu hriba.
Kaj pa politika, Nejc, jo kaj spremljate? Kaj menite o omejitvenih, varnostnih ukrepih in o vsem skupaj?
Politiko spremljam, da se seznanim z nujnimi, vsakodnevnimi omejitvami življenja in da vem, kaj smem, sicer pa sem se zavestno odmaknil od vseh političnih dogajanj. Mnenja o politiki si nočem več ustvarjati, ker je toliko različnih medijev in virov, da je težko presoditi, komu zaupati.

Iran in Islandija

Kje je vam najbolj všeč oziroma kam bi poslali Slovence, katere države, kulture bi jim priporočali?
Izpostavil bi Iran in Islandijo. Islandija, ki je sicer draga destinacija, ima čudovito naravo in jo priporočam tistim, ki imajo radi pestro, drugačno naravo, gore, slapove, barve. Drugi, kamor se zelo rad vračam, je Iran. Predvsem zaradi ljudi, ker so fenomenalno prijazni, država pa ima zelo bogato zgodovino in kulturo. Je drugačna, kot jo prikazujejo mediji v vsakodnevnih poročilih. Ko gre človek v Iran, lahko doživi razsvetljenje v smislu, da spremeni svoje mišljenje in doživljanje našega modernega, globalnega sveta. Ogromno sopotnikov, ki so šli z mano v Iran, je po vrnitvi domov povedalo, da Iran, Bližnji vzhod in svet zdaj gledajo drugače.