Bojan Tomažič
"V enem dnevu lahko samo na eni strani opišem več življenj"
J
e kaj, za kar bi pri sedemdesetih zase rekli, da je škoda, da tega niste vedeli pri 25 letih?
Bili ste poleg, kjer se je kaj velikega dogajalo, od čisto drugačnega gledališča v Ljubljani, zasedbe Filozofske fakultete in hipijevskega obdobja do punka in velikih mariborskih štrajkov, osamosvojitve, pri(h)vatizacije in banalizacije življenja v neoliberalizmu.
Intendant z okupirane fakultete
Kaj ste počeli med zasedbo Filozofske fakultete?
In vi ste se takrat tudi sami šli gverilo?
Tamove štrajke ste spremljali kot novinar Večera. Novinarstvo je bil vaš poklic. Ali pogrešate karkoli iz tega obdobja? Morda to, da je imelo napisano s pisalnim strojem večji učinek kot zdaj, ko je ob časopisu tudi splet?
Danilo Kiš je napisal, da je banalnost smrtni greh pisanja.
Ob množici informacij ljudje vse manj berejo. Idealno bi bilo, da bi vsaj tisti, ki berejo, brali tako pazljivo in strastno kot pisatelji pazljivo in strastno pišejo, kot je dejal Faulkner.
Zdenko Kodrič
Od Rihtariča do Petih ljubezni
Kaj pa vaša dela? Po kakšnem vrstnem redu naj bi bral vaših deset romanov tisti, ki jih še ni? Kronološko po nastanku?
Kakšna so sporočila v romanih Barva dežja ali Pritlikavec iz kavarne Pilvax (leto 2000) in Zadnja noč v Teheranu (2016)?
Blaženi Franc Rihtarič (1994) je vaš prvi roman in zgodba o mitskem uporniku, uporu in posledicah ali kaj drugega? Seveda se strinjate, da ga ne bi smeli ubiti?
Roman Opoldne zaplešejo škornji (2011) je doživel uspeh. Tragičnost pohorskega poboja (in izdaje) še vrta kot črv v Slovencih.
V desetem romanu, Pet ljubezni, so osrednji junaki Judje, mariborski Judje. Tisti, ki so jih pregnali iz mesta, iz katerega so ljudi potem še dolgo izganjali. Je kakšen urok nad tem mestom?
Maribor vedno išče nekaj, s čimer se rad identificira. Z izgnanimi in zapostavljenimi Judi se očitno noče hvaliti. Kaj ste spoznali o njih? In o Mariboru skozi njihove usode?
Kaj je leta 1989, ko so uprizorili vašo dramo Vida vidim, in leta 1999, ko ste prejeli Grumovo nagrado za dramo Vlak čez jezero (ki je tudi bila uprizorjena), bilo v zraku, da ste bili sprejeti pri gledališčnikih? Od kod strast, ki je prepričala?
Romani tudi iz skic s svinčnikom
Kot pisatelj se z dogajanjem, vidnim navzven, ukvarjate zaradi notranjosti? Kaj se pod kožo zdaj dogaja temu svetu?
Veliko bolečine obstaja v svetu. Ko nas boli, ne mislimo, poudarja Alenka Rebula. Brez premisleka očitno tudi mi tu stojimo ali gremo tja, kamor, če bi premislili, ne bi šli.
Vi pišete vsak dan? Kako in koliko?
Kaj je poleg pisanja zdaj še lepo v vašem življenju?
Veselje in optimizem zaznavam. Nekaj velikega torej pri vas še nastaja. Prikimajte, če je res tako!
