Jernej Šček je rojeni Tržačan. Ta 36-letni filozof, esejist, publicist in prevajalec je v zadnjem času izjemno aktiven, tako da lahko na njegove avtorske ali prevodne tekste naletimo na različnih koncih.

- Nas lahko iz duhovne in tehnične krize izvleče le novi humanizem? Kako verjeten se zdi ta scenarij? "Ne gre za verjetnost - ni druge. Brez naložb v človečnost ni človeške ali vsaj človeku podobne prihodnosti. Joj, ta neznosna lahkost protihumanizma. Rešujemo vse, razen človeka! Ne, nismo gospodarji, ne bogovi ne prometeji, ljudje smo, nič več in nič manj, postavljeni v ta čudežni vrt zato, da bi ga odgovorno vrtičkali. Če ne bomo mi, ga bodo pa stroji. Ali pač Kitajci. V svetu tehnoloških tigrov je humanistika edina evropska prihodnost: ne koliko niti kako - tu smo izgubili v štartu -, temveč kaj in zakaj. Humanist vam pravi: tujega nočemo, svojega ne damo."

- Pa tudi o tem, kakšna naj bo šola, kakšni učitelji in kakšni učenci ... "Učitelj si za vedno. Učitelja ne pozabiš. To ostaneš vse življenje. Učitelj je predmet, ki ga poučuje, učitelj filozofije, učitelj matematike. Dober večer, profesor, se ti oglasijo čez leta, potem pa v objem, na ti. Učitelj je svet v malem, ki vstopi skozi vrata, da bi prinesel svoj svet.