Bojan Tomažič
Poslanec, že skoraj z brado, profesor, raziskovalec in pomemben del mariborskega upora proti oblastni neumnosti. Postali ste del zbora, ki tolerira in glorificira vlado, ta pa, to je vaš opis, odloča pretežno iracionalno. Pri tem gotovo ne gre za razumevanje iracionalnosti kot nekaj, za kar ni razlage, ali pač?
Kot mladi ščetinasti stari ata bi rekel, da je razlaga zelo enostavna. Večna infantilnost še preostalih osamosvojiteljskih improvizatorjev, če parafraziram Gregorja Golobiča, ter liga ne ravno talentiranih političnih naturščikov, ki so ta infantilizem "vedno je nekdo drug kriv" posvojili od malikujočega vodje.
Če torej razlaga je in je takšna, ki ni v prid vladi, zakaj ne prevlada racionalnost? Kaj ji ne dopusti prevladati? Moja teza je, da je pred njo bilo tako zelo narobe, da smo dobili te za kazen, ki jo je treba prestati. Ali mate vi glede tega kakšno posebno razlago?
Ker mišljenje ni naravno stanje, kot nam je že pred leti lepo povedala prva dama ljubljanske lacanovske šole dr. Alenka Zupančič. Glede kazni pa bom rekel nekaj, kar zelo neradi slišijo tisti, ki politiko malo počez kritizirajo na način "vsi ste isti, vsi kradejo". Ne izvolimo se sami.
Da si vladar upa brcati (v) civilno družbo in nasploh družbo, ki naj bi jo bilo treba revolucionarno preroditi, mora pa imeti ego velikosti vsaj nojevega jajca. To seveda osupne. Kako pa bi lahko bilo drugače. V začetku je bila razlaga podobna moji predstavi o Möbiusovem traku, kjer naj bi na vsaki točki bilo mogoče postaviti dve normali. Potem bi eno normalo ukinili, nazadnje bi odpravili kar Möbiusov trak.
Vladar je prej star obtolčen emajlirani lonček, ki po tridesetih letih na deset let ZSMS funkcionarske podlage nima več kaj inovativnega ponuditi. Ker se tega očitno zaveda in ga to očitno zelo tišči, je že v spanju skregan s sedmimi osminami Slovenije in tremi četrtinami EU in preostalega sveta, kar ni ravno modro, pa še izdatno škoduje vsem nam. Brca lahko zgolj toliko, kot mu (civilna) družba dovoli. Ergo, tudi družba se mora odinfantilizirati in prevzeti svoj del politične odgovornosti, kot se je to zgodilo pri zadnjem referendumu.
Poročnik Gruber in EPK 2021
Lahko bi tudi rekli, da sta parlament in vlada nekakšen Alo, alo! Ko vidiš Tonina lesti iz tanka in metati bombe, Hojsa, ki, z materjo zaustavljen na hrvaški meji, preverja pripravljenost hrvaških policistov, je to odličen material za humor, ironijo. Vendar nas naši gruberji, herrflicki, klinkerhofni potem oklofutajo z razlago, kaj je tisto bilo, popolnoma dotolče pa parlament, ki njihove razlage tolerira in celo brani.
Še vedno je lahko veliko slabše. Kaj pa, če bi Tonin in Hojs začela še peti kot Edith iz omenjene nanizanke? To bi šele bil EPK 2021! Ko je v državnem zboru res hudo, v spodbijanju tozadevnih razlag izhajam iz modrosti Letečega cirkusa Montyja Pythona ter seveda španske inkvizicije.
Kaj je Trček rekel in napisal
• Če bi v košarki Magic Pigs, prosto po A. Hojsu, premagali Sparkling Pearls z rezultatom 87:13, bi nemudoma bil odstopljen trener biserčkov. Pa to še ni vse, prekinili bi pogodbe z igralci iskrečih se biserčkov. Žal slovenska politika še ni v fazi minimalno resne košarke.
• Že 2015. sem tedanjemu predsedujočemu komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb mag. B. Grimsu rekel, da kurijo folk, ki ga ne bodo obvladovali, saj radikalcev nihče ne obvladuje. Celo več, rekel sem mu, da bodo čez čas "njegovi" lovili njega, ne le mene, ker jim bo premalo radikalen. Žal se moje napovedi prepogosto uresničijo. P. S. Etiketirati sedaj (ex)vardiste, obritoglavce in "sem volil SDS, pa ga ne bom nikoli več" (izjava enega od njih še v treznem stanju) za "radikalne levičarje" pa je in lila sloni letijo "v imenu resnice" fake news.
• Resni razmisleki strategij ukvarjanj s covidom-19 gredo v smeri, da je cepljenje seveda pomembno in ključno, a sočasno ni in ne more biti edina strategija, kar seveda vedo epidemiologi in epidemiologinje, a 14. vlada ne čuje dobro.
• Sem se spomnil ene znane knjige, znane kritike lacanovstva, ki ima naslov v slovenskem prevodu Učinek gobezdala. Nepreklicno neodstopljeni nadminister v tej vladi igra to vlogo, je očitno strokovnjak za prašičerejo, bisere, ustavnopravne tematike, nadzira ministra za zdravje, kako izvaja epidemiološke ukrepe, in tudi seveda represivne organe u susedstvu skupaj z mamo kot predstavnico civilne družbe, naj mi gospa oprosti.
• Mislim, in problem te vlade je to, da vi niste sposobni prešaltati, vi to, kar se derete, zlasti v SDS, ko ste v opoziciji, se derete tudi, ko ste v vladi.
• Ogromno tega, kar je porodila ta vlada v petnajstih mesecih, bo prej ali slej pristalo v muzeju norosti. Sedaj ne vem, ali bo ta muzej norosti v gradu Cmurek še vedno ali ne.
• Če je pri Cerarju državni zbor bil nek ornament in pod Šarcem nek ornament, ki gre na veselico, je pod Janezom Janšo skozi oči tistih, ki podpirate to vlado, nek odvečni mišji kakec, ki bi ga vlada najraje ukinila.
Vstajniški dnevnik
"Trček je spremljal mariborsko vstajo od njenih začetkov. A ne kot spremljevalec, ampak kot eden njenih bistvenih agensov. Spremljal jo je s pozicije, ki je njegova. Značilna: brez sprenevedanja, z leve pozicije, v kateri današnja slovenska menda levica nima kaj iskati."
Tako je ob izidu knjige Franca Trčka Vstajniški dnevnik pred devetimi leti v Večeru zapisala Vesna V. Godina. "S pozicije, ki v imenu kritične sociološke imaginacije - in Trček je bil vedno zavezan natančno tej drži - preizpraša vse: tisto, česar ne mara. In mora še bolj tisto, kar mara. Vedoč, da te tisto, kar maraš, praviloma lahko zaslepi prej in bolj temeljito kot tisto, česar ne maraš. In zato je treba tisto, kar maraš, misliti še bolj natančno, neusmiljeno in pikolovsko kot tisto, česar ne maraš. Kar Trček seveda počne. Privatno. In javno. Zato je velikokrat neprijeten. Bil. In je. Tudi vstajnikom. In vstajniškim skupinam. Še v času, ko se je vstaja pripravljala. Tak je ostal. In tak bo, če si smem dovoliti nekaj futurologije, tudi v prihodnosti. Zaradi česar mi je drag. Če bo vstaja ostala spomin, bodo Trčkovi zapisi tisti spomini, ki se bodo čez leta brali. In navajali. Po mojem bolj kot danes. Če bo vstaja ostala opomin, bodo Trčkovi zapisi tisti zapisi, ki nas bodo opominjali, kako se je že v vstaji lahko videlo in mislilo marsikaj, česar marsikdo ni niti hotel niti zmogel videti. In misliti. In zaradi česar bo vstaja ostala opomin. In če bo vstaja začetek nečesa novega, kar bo trajalo, bodo Trčkovi zapisi tisti materiali, ki se bodo pokazali za ene ključnih pri tem vztrajanju. Vstaja lahko vztraja in se ohrani le, če razume svet, v katerem se je zgodila."
Seveda so se z vladne strani dogajale še hujše reči, a bom vseeno opisal še tragikomičnost opozicije, ki je Erjavcu dopustila - bom metaforičen, kot znate biti vi v nastopih v parlamentu - povsem spodleteli harfistični koncert pred publiko. Potem je pojasnil, da harfe resda še nikoli ni igral, a je poskusil, morda bi šlo.
Naredili smo napako, priznam. Karla bi morali predhodno preizkusiti. Za uvod premestitev pralnega stroja na skupnem hodniku, potem pa mogoče, ali zna zaigrati Kekčevo pesem na citre. Kaj menite, bi to bil ustrezen preizkus usposobljenosti za predsednika vlade? Sicer pa, politika je tudi teater in v njej je premalo žlahtnih komikov, saj je to zelo zahtevna igralska disciplina.
Po Platonu bi bilo treba preizkusiti razsodnost, čut za pravičnost, lepoto, izobrazbo in še kaj, morda bi že pregled pri psihologu ali psihiatru bil koristen. Bi vaši bili v teh koronačasih nujno drugačni, kot je zdajšnja koalicija? Kaj menite, da bi bilo drugače? Neenotni, kot je leva sredina vedno bila, bi se gotovo tudi trgali za biznis, ki je pri nas v vsaki krizi tako velika priložnost, da je večini pomembnejše bogastvo kot javno dobro, ugled in čista vest.
Ker nismo skregani s sedmimi osminami Slovenije že v spanju, bi seveda bilo drugače. Kot predstavniki vsega ljudstva, 82. člen Ustave RS, ljudi spoštujemo, takisto strokovnjake in strokovnjakinje. Vsekakor ne bi grozili ljudem na način trio adijo Jelko, Aleš, Milan. To, da je leva stran neenotna, je mit neresnega žurnalizma. Leva stran ni enoumna za razliko od tako imenovane desnice, ki je v bistvu "saj mi nismo stranka, mi smo privat firma enega človeka", kot je SDS lepo definiral eden najbolj vidnih dolgoletnih žolto-modrih članov. Kaj bi radi še levega JJ in večno infantilni pingpong? Ne, hvala. Osebno menim, da je čas, da Borut in Janez gresta z ročico v roki gledat sončne zahode. Potem se bo mogoče šele vzpostavila slovenska desnica. Ma, se malo bojim, kar sem že večkrat povedal, da jo bom moral sam narediti.
Biznisi za mame, bratrance, prijatelje in kriptopubece
Pri Teših in drugih okoljsko, energetsko in denarno škodljivih projektih so ljudje iz vaše stranke prepričevali, kako pomembni so za skupnost. Je to kaj drugače kot boj za milijone z maskami in ventilatorji na začetku krize? Ste prepričani, da tu vaši ne bi izkoristili priložnosti?
Hanžkova parlamentarna komisija je dokazala, da je šlo za regionalni dogovor ljudi iz energetskega lobija. Bili so lepo razporejeni po vrsti političnih strank in ne le v socialni demokraciji. Glasoval sem za poročilo in sodna veja oblasti mora pač opraviti svoje delo ter zaključiti to sago. Zavedam se, čeprav sem član SD zgolj eno leto, da sem kriv za vse, kar se je zgodilo od priprav na ustanovni kongres KPS na Čebinah leta 1937. Če bi lahko, bi preprečil prevzem KPJ s strani Tita in ekipe v letih 1937 in 1938, ker se mi zdi, da bi stari komunisti, med njimi številni vrstni slovenski intelektualci, zadeve drugače zapeljali. So pa frakcijski boji sestavni del tako partij kot strank, s tem moramo živeti. In že Lenin je bojda povedal, da te uničijo lastni umeki. Ta vlada pa je šla, kot je to razkril žvižgač Gale, delat biznise za mame, bratrance, prijatelje in kriptopubece. Vprašanje raziskovalnega novinarstva je, koliko teh penez bo priromalo nazaj via kakšen novi Prijedor do tistega, ki je talal, in po kakšni novi formuli za biomaso.
Slovenska politika še ni v fazi minimalno resne košarke
S slabo karmo se šlepati pri tistih, ki so pred referendumom in na njem razgaljali Vizjaka, je zdaj tudi nerodno. A kaj naj politiki v opoziciji zdaj drugega počnejo?! Pri SDS in NSi so, recimo, čezmejnim delavcem tudi prej obljubljali, da bodo na oblasti odpravili njihovo neenakopravnost z delavci v Sloveniji, zdaj pa jih ignorirajo.
Še vedno čakam(o) avstrijsko ceno naftnih derivatov in vinjete po 50 evrov, kot je to v imenu Slovenske demokratske stranke v opoziciji največkrat obljubljal kolega Marko Pogačnik. Glede karme pa bi verjetno magister Grims, ki govori izborno ameriško angleščino, dodal: "Karma is a bitch!" Se pardoniram omikanim in olikanim.
Zdajšnja koalicija vendarle odpira oči opoziciji, ali ne? Ali bo kaj iz tega, še ne vemo, a recimo na veliko obljubljajo decentralizacijo s konkretnimi projekti vred, kar levosredinskim nikakor ni šlo. Koliko časa bi še potrebovali Janšo na oblasti, da bi vaši stari in rigidni kadri videli več in pokazali več prožnosti? Da bi jim neslo dlje kot do konca Dunajske v Ljubljani (čeprav so iz vse Slovenije)?
Ne vem, kje vi vidite stare in rigidne kadre, če pa smo same mladostne že spregledale in poskočne Esmeralde v pomlajeni in prenovljeni socialni demokraciji. Ker sem še vedno prostorski sociolog, mi - iz seveda najlepšega Maribora in tudi ne tako zelo napačne Ljubljane - seže vsaj od srčka na Špičniku do proda na Koupi pod rojstno vasjo Zilje ter še do Istanbula, Sarajeva, Kopenhagna, Talina, Prizrena, Brna in Komiže, Zlarina, Huma ter Kraljeve Sutjeske, Gusinja, Porva ter Bornholma in jadranskega otoka, ki naj ostane skrivnost, če se zelo omejim zgolj na meni najljubše evropske rurbane destinacije. Ergo, SD je z menoj glede globine prostorskega dometa res izdatno pridobil.
Tisto, na kar opozarja Mateja Ratej, vi, Mariborčan iz Bele krajine, gotovo tudi veste in čutite - da v zgodovini zmerom geografsko razdeljeni Slovenci brez enakomernega razvoja ne bodo nujno ostali Slovenci. In da Mariborčani pri izbiri med Ljubljano in Gradcem ne bodo samoumevno glasovali za Ljubljano.
Ob dilemi Ljubljana versus Gradec bi jaz izbral obisk tržnice in knjigarn v Zagrebu. In ne vem, zakaj bi se v času globalizacije tako zelo mikrolokalno omejevali. Povežimo se z Reunionom! Sicer pa je Brumen dobro poantiral, da je Maribor sam sebi najhujša Ljubljana. Po velikosti smo drugi, po marsičem drugačni. Sam vidim Maribor predvsem kot slovensko kulturno prestolnico. Verjetno je razlog tudi v tem, da nam prej in bolj žmohtno dvigne dekl ter potem to od Jančarja do Vilčnika ter številnih vmes, tudi vi osebno, kleno zapojemo. Marko Zorko, najbolj duhoviti Slovenec, je Mariborčan. V Vidu Kmetiču je dobil dostojnega naslednika, da se še malo za generacijo zavzamem. Tri doktorice, ob Mateji Ratej še Jerneja Ferlež in Maja Godina Golija, nas žlahtno spominjajo in opominjajo na vsa ta mariborska žuborenja prostora - časa in za to sem jim res globoko hvaležen. In seveda naš Primož Premzl, ki bi si ga morali izmisliti, če ga ne bi imeli.
Predvolilna soočenja naj bodo na nekomercialnih radijskih postajah in v resnih tiskanih medijih
Preden bi Maribor postal slovenska kulturna prestolnica, bi moral še velikokrat potrditi in celo nadgraditi svoj status slovenske vstajniške prestolnice. Ker to, da se poteptani in podrejeni s krepitvijo kritične mase dvignejo, uprejo, očitno ne piše v priročnikih za slovenske politike, ki odločajo v Ljubljani. V nepredvidljivem Mariboru se seveda lahko hitro kaj zgodi. Sami ste bili celo akter velike politične aktivacije ljudi, ki je dobila ime vstaja.
Ključna osebna izkušnja tistih časov je dogodek pred Univerzo. V roke so mi potisnili mikrofon in sem začel. Čez slabe pol minute mi je šlo skozi glavo, Franjo, če zdaj zineš pravi stavek, jih bo najprej 27 in za njimi še 230 teklo in zažgalo občino. Javne osebe se moramo zavedati odgovornosti lastnega ubesedovanja in ne zlorabljati - večinoma upravičenega - besa ljudi. Ob zadnjem referendumu sem vodstvu SD sporočil, da si ne smemo partikularno politično prisvajati te zmage, čeprav je bil naš Mladi forum med kampanjo zelo aktiven, moramo pa seveda razumeti njeno sporočilo.
Trumpizem bi še kar gojili
Namen politike je vzgajati ljudi v vrle državljane, je stara grška definicija. Voditelji brez vrlin ali tisti, ki jim vladajo najslabši deli duše, potiskajo politično skupnost v slabo stanje ali celo v tiranijo, je tudi pisal Platon. Bi pri nas potrebovali šolo za oblastnike? Ali kako drugače preprečevati škodljivo ravnanje politikov?
Državljani smo vsi mi, torej potrebujemo šolo za vse nas, mar ne? Za uvod v vsako gospodinjstvo vsaj Ustava Republike Slovenije v stripu. Mi jo seveda imamo doma in celo naša najstnica, ki je trenutno v fazi "kaj je tvoj problem?!", dokaj redno poseže po njej. No, tudi Bloch-Boyerjev risoroman Velike zgodbe Stare zaveze in integralna izdaja Predsokratikov ter kakšen poučni strip francoskega genija stripa Manuja Larceneta ne škodijo. Skratka, VigaVageKnjige, novomeška založba Goga ter seveda naši mariborski založbi Pivec in Litera. Zdaj bo Orlando šele na facebooku besen, ker ga hvalim.
Nas novinarje naj bi bili pred njimi tudi preslabo šolali, pravijo zdajšnji oblastniki, čeprav so oni hodili v enake šole. Janša celo v isto kot večina nas, le da je on bil na obramboslovni usmeritvi, kjer so imeli glavno besedo vojaki. Kakšno je vaše mnenje o famoznem uravnoteževanju? Poročanja o dobrem delu, dobre misli ter slabo delo in slabe ideje uravnotežiti?! Potem to prenesti še na druga področja? In to početi tudi z nasilneži, uličnimi tolpami in z ljudmi blizu fašistični ideologiji?!
Onkraj tega, da mi včasih dvignejo pritisk v državnem zboru, sem miroljuben. Ma da mi kdo reče, da sta žal že pokojna prva dama žlahtnega žurnalizma Dragica Korade s Plintovca in sosed Ec z Lavričeve ali vi in še kar nekaj vaših sodelavcev z Večera preslabo šolani, sem se pripravljen stepsti za vas. Ko uravnotežiš debele laži, zavajanje, nebuloze, sfabricirane dokumente in zblodke z javno rabo uma, kar naj bi politika v osnovi bila, pametnejši odneha. Posledično dobimo trumpizem. Mi smo naše trumpizme tako v Sloveniji kot v Evropi že imeli, še preden se je čez veliko lužo pojavil the Zet posnemovalec. Politika naj ne bi bila Kmetija sreča raketo pod kozolcem in ta format oddaje ni državnozborski.
Primoža Premzla bi si morali izmisliti, če ga ne bi imeli
Zdaj so parlamentarne počitnice, potem sledi vroča jesen. In če ne bo prišlo kaj vmes, bo do jeseni trajala predvolilna bitka. Televizije bodo v njej imele pomembno vlogo. Na javni se uravnotežujejo, na komercialnih so glavne kmetije, sanjski moški in podobne oddaje. V te formate bi znali potisniti tudi glavna soočenja. Pri nas je bilo zmerom tako, da ob glasovanju ni pomembno nič drugega kot tisto, kar je bilo na soočenjih. Bi lahko bilo tokrat zaradi referendumskega izida vseeno vsaj malo drugače?
Ob pandemični ustavitvi javnega potniškega prometa sem se avtomobiliziral. Med vožnjo vsaj dobri dve uri poslušam radio. Žlahtno konzervativno priznam, da sta to zgolj Radio Maribor in Prvi program RTV Slovenija. Mi še nismo televizični narod, kar je razlog, da smo pri nas doma že desetletje brez teveja. Predlagal bi, da vsa ta 2022 politična soočenja izvedemo na nekomercialnih radijskih postajah in v resnih tiskanih medijih, saj je, kar že dolgo mcluhanovsko vemo, medij sporočilo. V tridesetih letih je bilo pri nas že preveč politične kmetije s slabimi letinami. Sanjski moški v politiki pa so se skoraj brez izjem iz princev spremenili, če se izrazim z Miroslavom Krležo, v žabokrečine. Politika je zahtevna profesija, zahteva učna leta zorenja do olike in omike ter razbitja lastnega egotripa. Navsezadnje imam šele po sedmih sezonah v DZ prvič veliki intervju v Večeru. In prav je tako! Vsem dobronamernim in strpnim želim lepo mirno poletje.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
