(INTERVJU) Biodiverziteta v urbanih središčih: Kakšne so pravice divje narave v mestih?

Klara Širovnik Klara Širovnik
20.11.2022 04:30
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Urbani parki in gozdovi imajo pravice, samonikli ekosistemi pa so topogledno diskriminirani, saj nimajo nikakršnih mehanizmov, ki bi jih ščitili ali sploh prepoznali kot prostore narave.
Urbani parki in gozdovi imajo pravice, samonikli ekosistemi pa so topogledno diskriminirani, saj nimajo nikakršnih mehanizmov, ki bi jih ščitili ali sploh prepoznali kot prostore narave.
Amadeja Smrekar
V mestih 21. stoletja je nujno negovati biodiverziteto, ki prebivalcem pomaga preživeti tudi v težkih podnebnih razmerah, denimo v obdobjih hudih suš, ki jih že izkušamo tudi v Sloveniji. V "eri betona" je "oaze zelenja", ki niso umetno ustvarjene, težko najti in obdržati. Arhitektka Danica Sretenović in oblikovalka Gaja Mežnarić Osole sta kot kuratorki projekta Palača divjine  raziskovali, kako samoniklim naravnim prostorom dopustiti, da so. Čeprav ne prinašajo profita.

Je tisto, kaj je zeleno, ne pa tudi dobičkonosno, v današnjem svetu res tako nezaželeno? 

Vaše mnenje šteje!

Vaše mnenje šteje!

Sodelujte v anketi in pomagajte soustvarjati prihodnost naših vsebin.

Sodelujte
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta