Za nami je res zelo nenavadno leto, mislim, da o zdravju in odpornosti še nikoli nismo toliko govorili kot ravno v letu 2020. Pred tegobami, virusi in bakterijami nas lahko varuje tudi narava. Mnogo je rastlin, ki so temu od nekdaj namenjene. Veliko je starih, vsem znanih zelišč, a danes se bom razpisala o ingverju, ki je dokaj nov v naših krajih. Mnogi ste se nad njim zelo navdušili in vedno več je vprašanj, ali ga lahko vzgojimo tudi doma. Ker je na srečo povsem zimsko, mrzlo vreme in nas še ne vleče na plano, je zdaj čas, da spoznamo kaj novega. Pred vami je vse, kar mi je uspelo zvedeti o pridelavi ingverja, nekaj malega pa sem tudi sama preizkusila.
Ingver se predstavi
Ingver (Rhizoma zingiberis L.) smo Slovenci odkrili šele pred nekaj leti. Rastlina sicer raste v tropskih in subtropskih krajih. Pri nas torej na prostem uspeva poleti, pozimi pa mora na toplo. Po mojem tudi neogrevan rastlinjak ne bo zadoščal za prezimovanje. Sama sem ga prezimovala kar pod stolom v dnevni sobi, na toplem in suhem, in je zdaj prav v redu.
Njegov izvor je jugovzhodna Azija. Sodi med najstarejše znane začimbnice. Rastlina zraste do 50 centimetrov visoko, veliki zeleni suličasti listi pa čez poletje pošiljajo hranila v razvejeno koreniko, ki nam lahko da veliko dobrega in zdravega. Mene nekoliko spominja na korenike perunik, so pa nežnejše. Na Kitajskem sodi med najbolj cenjene zdravilne rastline, čeprav jih moderna Evropa ne dovoljuje več imenovati tako. Pa si bom vendarle drznila našteti, za kaj vse ingver uporabljajo Kitajci, brez številnih dokumentov, certifikatov, dokazov, ki bi jih danes morali imeti v Evropi, če bi ga želeli uporabljati v tak namen.
Zagotovo preprečuje oziroma zmanjšuje slabost med vožnjo
Zagotovo - tudi sama sem preizkusila - preprečuje oziroma zmanjšuje simptome slabosti na potovanju v avtobusu, avtomobilu, na ladji … Moja prijateljica, ki ji je kdaj slabo celo med smučanjem, če preveč vijuga, te tegobe uspešno blaži z ingverjevimi bonboni.
Zasledila sem, da ingver prav tako deluje proti driski. Ker je antiseptik (uničuje mikroorganizme), preprečuje okužbe, teh pa je danes v zraku in drugod veliko.
Pomaga tudi pri boljši prebavi, spodbuja in pospešuje izločanje želodčnega soka, preprečuje napenjanje, vetrove, pomirja krče. Lajša celo težave pri artritisu in revmi, zmanjšuje otekline in bolečine.
Zelo bo všeč moškim, saj se uporablja tudi kot afrodiziak. Vendar ga ne uživajte zvečer, saj deluje spodbujevalno, zato lahko povzroča nespečnost. Pa še veliko več najdete na spletu, prav čudežna rastlina je, zato nas je ingver tako hitro osvojil. In zasvojil.
Kako ga pridelati doma
Zatakne se že pri sadikah. Trenutno je edina možnost, da pridemo do sadik, če kupimo v trgovinah korenike. Te potem doma z veliko potrpežljivosti skušamo zbuditi iz spanca, v kar so jih umetno spravili zato, da ne bi prehitro kalile. Kot so mi povedali v vrtnariji, kjer so ingver že sadili, jim je od desetih korenin samo iz ene uspelo dobiti lepo rastlino. A danes ni težav, najdemo tudi ekološko pridelane rizome (korenike), pri njih je večja možnost, da bodo kalili. Opažam, vsaj lani sem, da so rizomi veliko bolj živi in kalijo že v trgovini. Prav lani sem enega takega posadila in prav lepo je poleti uspeval, celo cvetel bi lahko, a žal mu je zmanjkalo časa. Mogoče jih bodo letos vrtnarji že ponujali v vrtnarijah, saj je postal ingver zelo priljubljen. Začeti bi morali kar zdaj, da bo jeseni kakšna korenina že za uporabo. V naslednjih letih, ko boste imeli svoj sadilni material, lahko pričnete saditi šele v marcu, a na toplem. Pred sajenjem lahko rizome razrežete tako, da ima vsak košček dve ali tri očesa, poganjke. Razrezane rizome pustite dva do tri dni v suhem prostoru, da se rane zarastejo. Nič ne bo škodilo, če jih posujete s sajami, pepelom, algami ali tudi namočite v žajbljev ali kamilični čaj. V trgovinah pa dobimo pripravek, ki vsebuje bakterijo Bacillus amyloliquefaciens, namenjeno prav ekološki zaščiti sadik, sejančkov, čebulic in korenik pred gnitjem. Seveda pa si lahko sami pripravite tudi pripravek iz lubja vrbe.
Po treh dneh korenike posadite v lonce. Lahko jih sadite tudi neposredno v zemljo, a samo v rastlinjak. Na prosto jih lahko sadite šele v sredini maja, v rastlinjak pa v sredini aprila, če je dovolj toplo. Ingver na prostem pri nas ne prezimi, saj je tropska rastlina. Dobro zavarovan, prekrit tudi s slamo, ne samo z agrokopreno, bo v neogrevanih rastlinjakih prezimil večino zim. Letos pa bi imel težave. Sama bi ga prvo leto zanesljivo sadila v lonec, da bi prišla do lastnega sadilnega materiala. Lonec naj ima premer vsaj 30 centimetrov. Za sajenje v lonec uporabimo substrat za rože, pri sajenju na prosto (ali v rastlinjak) pa naj bo vrtna zemlja prhka in odcedna, drugače jo v premeru 30 centimetrov in prav toliko v globino dobro premešajte s kupljeno zemljo. Ne mara visokega pH, zato lahko v zemljo primešate še nekaj kisle šote.
Sadimo ga zelo plitko
Za sajenje izberemo (pozor!) delno zasenčena mesta; najbolje, da ga senči paradižnik ali visoki fižol, ne pa drevesa. Zadovoljen bo, če ga bo sonce obsijalo samo zjutraj. Gnojimo samo s kompostom ali kupljenimi organskimi gnojili, nikakor ne s hlevskim gnojem. Ne pretiravamo, do osem litrov komposta na kvadratni meter je največ, kar bo prenesel. Sadimo ga vsaj 20 centimetrov narazen, med vrstami nekoliko več, v en lonec premera 30 centimetrov pa lahko posadimo dve rastlini. Pri sajenju naj očesa (če jih vidimo) gledajo iz zemlje. Sadimo torej zelo plitko, čez korenine naj bo le centimeter ali pa še manj zemlje.
Po sajenju je potrebno redno zalivanje, dokler ne opazite prvih poganjkov. Na toplem bodo pognali v nekaj dneh (iz lastnega sadilnega materiala), lahko pa čakate tudi več tednov. Vsekakor ga je treba ves čas pridno, redno, a ne preveč zalivati. Ko požene in so poganjki dolgi pet centimetrov, priporočam, da tla okoli rastlin prekrijete z zastirko. Najboljša je pokošena trava (sveža), saj zemljo tudi hladi. Seveda lahko uporabimo katerekoli sveže pokošene rastline. Prva tako je uporabna ovčja volna. Ingver v tropih gojijo povsem v senci; ker so namreč korenine tik pod vrhom zemlje, ne mara, da po njih žge sonce. Pri nas je popolna senca lahko zanj prevlažna. Zato je zastiranje tal nujno, tudi v loncu prekrijte zemljo z volno, travo, listjem ...
Z malo sreče ...
Izkopljemo ga šele, ko se nadzemni deli v jeseni posušijo, takrat razvije največ arome, seveda pa pred prvim pravim mrazom. Če listi še niso posušeni, potem izkopljemo rastline z listi vred in jih sušimo v suhem, prepišnem, a ne mrzlem prostoru tako dolgo, da se nadzemni deli posušijo. Nato jih očistimo in hranimo v ne prehladnem prostoru (10 do 15 °C), kjer pa je zračna vlaga visoka.
V prvem letu po sajenju pa je najboljše, da pustite rastline kar v loncih in jih pozimi ne zalivate, samo shranite jih nekam, kjer ne zmrzuje. To sem naredila sama in že poganja. Pozimi ingverja nisem zalivala, pred 14 dnevi pa sem ga začela in prvi poganjki so že vidni. V rastlinjaku pa jih prekrijte najprej z agrokopreno, nato v popolni zimi tudi z listjem ali senom oziroma slamo.
Prepričana sem, da ste mnogi že poskusili. Z malo sreče poleti zraste nekaj rizomov tudi za nas. Sama sem imela to čast, da sem lahko že dvakrat pokusila svež, v Sloveniji pridelan ingver na ekološki kmetiji. Je nekaj povsem drugega kakor kupljen v trgovini.
