Hrana za zbranost in boljši uspeh: Lešniki, banane, med, kosmiči

Stari antični filozofi so poudarjali, da je mogoče popolno miselno zbranost doseči in ohraniti le v popolni tišini, kar je posledično zahtevalo tudi osamitev. Zato so se umikali v puščavo, pa naj je bila ta dejanska ali v prenesenem pomenu besede. Tudi Kristus se je umaknil vanjo; v osamo, kjer je lahko stran od ljudi premišljeval in zbiral miselno moč za prihodnja dejanja. Današnje življenje terja od nas resnično veliko vsakodnevnih psihofizičnih naporov, ki terjajo miselno zbranost, bržkone še veliko hujših kot v antiki. Toda le redki lahko gredo v osamo, v puščavo, da bi prečistili duha in telo.

Drobcen korak v tej smeri lahko naredimo že, če obstanemo zazrti v jutranjo zarjo in pričakamo sonce. Ali če se nam oko spočije na gugajoči zeleni vejici, na kateri lišček ali črni kos prepevata svojo melodijo ... ali če obnemimo ob popolnosti marjetice sredi zelene trate ... Sama to prakticiram, ko greva z možem na jutranji potep po poljskih poteh v okolici mesta. In sem mnogokrat tiho, zato hodim pred njim od točke do točke poljubov, ki jih imava vnaprej določene, da se počakava ...

Z izbrano hrano in načinom prehrane lahko precej pripomoremo k zbranosti. Če dobro premislimo, je hrana tisto, kar nam omogoča življenje, zato ni pretirano daleč ugotovitev, da si pri zbranosti in za zbranost lahko pomagamo tudi s hrano.

Živila, ki zbranost ovirajo

• obilni obroki z veliko nasičenimi maščobami, beljakovinami in sladkarijami;

• sladke gazirane pijače;

• težko prebavljiva visokopredelana industrijska živila, od konzerv do hitre prehrane, tort in tortic;      

• izogibati se moramo tudi živilom in jedem, ki napenjajo, od raznih otrobov do stročnic in brstičnega ohrovta, če jim nismo dodali kumine, janeža, lovora;

• koncentracijo ovirajo tudi ostri čiliji, pretirana uporaba soli in brinove jagode.

Živila, ki zbranosti pomagajo

• uživajmo veliko majhnih, a polnovrednih mešanih obrokov večkrat na dan iz čim manj predelanih živil rastlinskega in živalskega izvora;

• poskrbimo, da bodo okusi zelo različni, a homogeni, in da ne bo nobeden prevladoval (ne kisel, ne sladek, ne slan ali grenak);

• zelo koristni so orehi, lešniki in drugi oreščki ter sadje z veliko vitamini in minerali ter banane, ki so jih v antiki čislali kot sadež modrih;                           

• izbirajmo kompleksne ogljikove hidrate v polnozrnatem kruhu, žitnih kosmičih, neoluščenem rižu in izdelkih iz polnovredne moke, gomoljev in zelenjave;

• med začimbami koristijo janež in koromačevo cvetje, ingver, kumina in koriander, lovor, origano, cimet, poper, rožmarin in zelena;

• čebelji med in drugi čebelji produkti.

Jejmo v miru in počasi

Za dobro zbranost torej potrebujemo vse tiste snovi, ki skrbijo tudi za dobro delovanje možganov. To so esencialne maščobne kisline, beljakovine, glukoza iz ogljikovih hidratov ter fitosteroli, vitamini in minerali. Med vitamini so v ta namen nepogrešljivi vitamin C, holin ali vitamin B7 ter B3, B6 in B9 ali folna kislina. Pripomorejo tudi vsi drugi vitamini, zlasti še E in A. Med minerali je podobno: koristijo vsi, a najbolj nujen je magnezij. Ne pozabimo: tudi tu je pomembno sinergično delovanje med njimi, zato ne smemo zanemariti niti drugih, zlasti kalija, kalcija, selena ... do železa za dobro kri.

Lešniki za zbranost

Razbrali ste že, da je sadežev in primarnih živil, ki spodbujajo zbranost, kar veliko, a tokrat bi rada poudarile lešnike, ki jih - zdi se - v modernem času premalo cenimo in uživamo le še v čokoladi. No, tudi to je dobro, mar ne?!

Ko sem bila še otrok, je bilo za nas najlepše takrat, ko smo tolkli lešnike za potico, zunaj pa se je burja podila s Križne gore in zavijala okrog vogalov naše domačije ... Sproti smo jih jedli, zato smo posodo le s težavo napolnili, a se mama ni preveč hudovala, saj je vedela, da so zelo zdravi.

Lešniki imajo aminokislino tirozin, ki je nujna za zbranost in pozornost, ter vse sestavine za obnovo telesa: beljakovine, maščobe, vitamine in minerale. V njih je celo do 60 odstotkov maščob, ki so lahko prebavljive, saj so strukturno po nenasičenosti podobne oljčnemu olju. Razmeroma veliko je rastlinskih beljakovin, skoraj do 15 odstotkov. Imajo tudi vrsto vitaminov skupine B in precej vitamina E, zato pomagajo tudi zdravo hujšati in ohraniti čiste žile. Ljudje z nizkim krvnim tlakom ali s pekočo zgago naj pojejo vsaj po štiri lešnike na dan. Lešnikova potica je lažje prebavljiva kot orehova.

Med vitamini skupine B je vitamin B1 odličen za kratkoročen spomin, vitamin B2 za energijo mišic; to je še kako koristno za športnike in rekreativce. Lešniki so pravo bogastvo mineralov: kalija, kalcija, fosforja, magnezija in železa. Med mikroelementi so še selen, stroncij, bor in molibden.

Takšna kombinacija vitaminov in mineralov je prava formula za dober spomin, zlasti kratkoročen, zato bi lahko trdili, da so lešniki svojevrstna preventiva pred demenco, moški pa bodo najbrž veseli strokovno potrjene ugotovitve, da lešniki krepijo moško potenco. To so posredno dokazali z obsežno raziskavo v Kaliforniji, pri kateri so sicer merili skupen učinek rednega uživanja lešnikov, orehov in oreškov vsaj petkrat na teden. Ugotovili so tudi, da to zmanjša nevarnost srčnih obolenj za polovico, enkrat tedensko pa za četrtino.