V NEDELJO

Vam peša spomin? Obstaja hrana za utrjevanje spomina

Marija Merljak
20.11.2022
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Sendvič za dober spomin
Ivan Merljak 

Ena prvih stvari, ki sem si jih zapomnila, ko sem prvič prestopila prag Biotehniške fakultete, je bil stavek profesorja, ki nas je nagovoril kot nadobudne bruce. Dejal je, da je pozabljanje eno prvih znamenj, da nam nekaj v možganih primanjkuje. Spomin je pri človeku vsekakor ena poglavitnih funkcij možganov ter osnova za izkušnje in oblikovanje načrtov in sprejemanje odločitev.

Raznolikost hranil v prehrani je pogoj, da dobijo možgani vsako sekundo okrog 95 snovi (aminokisline, glukozo, esencialne maščobne kisline, vitamine, minerale in antioksidante) za pravilno delovanje. To kar hitro dosežemo z živili, ki spodbujajo pretok krvi: čebula, česen, poper, por, zelena in paprika.

Holin za dober spomin

Odločilen za dober trajen spomin pa je holin; iz njega s pomočjo encima holin-acetiltransferaza nastaja prenašalec spomina acetilholin. Največ holina je v jajcih, jetrih, arašidih, soji in cvetači. Veliko zaužitega holina zelo hitro osveži možgane in okrepi spomin.

Jajca vsebujejo dosti holina.
Ivan Merljak 

Odrasli največ holina dobimo iz hrane, manjše količine pa nastanejo pri presnovi iz aminokisline serin (jajca, siri ...) ob navzočnosti vitaminov B12 in B9 ter esencialne aminokisline metionin. Za okrepitev spomina nujno potrebujemo vitamine B1, B2, B3 in B12. Pozorni bodimo na vitamin B12, ki preprečuje senilnost. Pomemben je za varovanje živcev pred usedlinami in poškodbami mielinske ovojnice. Pomaga tvoriti holin za spomin in karnitin za odstranjevanje maščobnih molekul iz kapilar, tudi možganskih, zato preprečuje zamašitev žil in infarkte.

Vloga vitamina E

Pomembno vlogo za spomin imajo tudi antioksidanti, zlasti naravni vitamin E. Antioksidanti zadržujejo staranje pri vseh živih organizmih. Eden najmočnejših je naravni vitamin E, sestavljen iz vseh osmih frakcij, iz štirih tokoferolov in štirih tokotrienolov. Najbolj dejavna frakcija v boju s prostimi radikali je alfa tokoferol, vendar je učinek največji, ko vseh osem frakcij deluje skupaj, sinergično.

Vitamin E preprečuje propadanje možganskih celic in skrbi za hitrost razmišljanja. Še največ ga dobimo v olju pšeničnih kalčkov in mandljih, orehih, lešnikih, sončnicah, pinjolah. Delovanje vitamina E podpirata vitamin C in mineral selen. Vitamina E blagodejno učinkuje na srce in ožilje, krepi imunski sistem, povečuje plodnost, preprečuje rakava obolenja in skupaj z vitaminoma A in C maksimalno zaščiti celične membrane pred škodljivo oksidacijo in prostimi radikali.

V "varovalno solato" z vitaminom E sodijo radič, endivija, zelje, rukola, motovilec, korenček, paradižnik, oreščki in semena. Vse skupaj zmešamo v skledi ter prelijemo s polivko iz hladno stiskanega sončničnega olja, limoninega soka, česna in peteršilja.

Mangan, jod, bor in cink

Med minerali so za boljši spomin pomembni prav vsi, najbolj nujni pa so: mangan, jod, bor in cink. Prvega dobimo v lešnikih, makadamiji, mandljih, v polnozrnatem kruhu, čičeriki in pesi. Jod je v morski hrani in pehtranu. Bor dobimo v jabolkih, hruškah, arašidih, slivah in grozdju. Cink zagotavlja zbranost in skrbi za kratkoročni spomin. Največ cinka je v morski hrani in bučnih semenih.

Flavonoidne snovi nevtralizirajo delovanje prostih radikalov in preprečujejo razpadanje kolagena, ki gradi tudi žile. Čebulnice, česen, čebula, por in drobnjak zavirajo propadanje in spodbujajo rast novih možganskih celic. Tudi stari možgani se lahko pomladijo!

Za izdelavo nevrotransmiterjev potrebujemo beljakovine oziroma aminokisline, ki jih dobimo v manj mastnem rdečem mesu ter mleku in mlečnih izdelkih goveda in drobnice, ki so se pasle. Zlasti kozje meso in mleko vsebujeta več železa in cinka, kar tudi vpliva na hitrost odzivanja možganov. Pomembni so tudi minerali mangan, fosfor, natrij, kalij in kalcij.

Raznoliko je koristno.
Ivan Merljak 

Resveratrol

Svetovna zdravstvena organizacije (WHO) ocenjuje, da na svetu živi več kot 55 milijonov ljudi z demenco in za to boleznijo jih vsako leto na novo zboli še nekaj milijonov. Demenca je sedmi najpogostejši vzrok smrti. Žal še vedno ne poznamo zdravila zanjo kot posledico Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni. Ena ključnih težav pri tej obliki obolenj je, da se bolezenske spremembe pojavljajo postopoma skozi vse življenje, veliko prej, preden odkrijemo prve klinične znake. Zato je cilj novejših raziskav upočasniti ali celo preprečiti nastanek bolezni in so usmerjene predvsem v zaščito nevronov. Eden takšnih pristopov temelji na uporabi naravnih polifenolov, zlasti resveratrola iz grozdja in vina.

Ravno naravna prehrana, med katere sodita sredozemska in tudi francoska prehrana v celoti, je obetaven pristop. Ta prehrana je bogata s polifenoli in dolgoročno poveča zdravje možganov in zmanjša tveganje za nevrodegeneracijo. Raziskovalci po vsem svetu tudi ugotavljajo povezavo med zmernim uživanjem rdečega vina in zmanjšano pojavnostjo nevrodegenerativnih bolezni, kot sta Alzheimerjeva bolezen in demenca. Rdeče vino je namreč najbogatejši vir resveratrola, ki ga sicer v manjši meri najdemo tudi v belih vinih, in preprečuje nevronsko vnetje, ščiti možgane in posledično izboljša možganske kognitivne funkcije. Resveratrol je uspešen tudi pri preprečevanju Parkinsonove bolezni. Največ resveratrola je v grozdju in tudi v nekaterih drugih vrstah sadja.

Šoto s suhim belim vinom

V načelu velja, da za štiričlansko družino za pripravo šotoja (šodoja) uporabimo dve jajci in štiri žlice sladkorja. Najprej ločimo rumenjake in beljake. Rumenjake penasto vmešamo s sladkorjem. Ko se stopi in je masa gladka, vanjo vlijemo do 2 dl suhega belega vina. Zdaj na vodni kopeli intenzivno mešamo ali stepamo zmes toliko časa, da nastane gladka penasta krema. Posebej stepemo sneg iz beljakov in ga vmešamo v kremo.  Lahko uporabimo tudi rdeče vino, pač odvisno od naših želja. Šoto za otroke seveda pripravimo brez vina.

Sendvič za spomin

Zanj potrebujemo polnovreden kruh, fižolov namaz, domače kislo zelje, kuhano ohlajeno ajdovo kašo, raznobarvne paprike, razrezane na drobne kocke, ter česen, peteršilj in oljčno ali bučno, orehovo in lešnikovo ali ričkovo olje ter nekaj rezin pršuta. Fižolov namaz pripravimo iz rdeče vložene pečene paprike, ¼ kg skuhanega fižola, oljčnega ali bučnega olja, dveh strokov česna, sok ene limone, ½ lončka kisle smetane, potrebujemo še sol in poper, košček feferona in za okrasitev po želji še košček sira, kuhano jajce, peteršilj, drobnjak, češnjevec ... Najprej pripravimo fižolov namaz, tako da sestavine zmešamo v mešalniku do mazave kreme. Posebej skuhamo ajdovo kašo in jajca ter sesekljamo paprike na zelo drobne koščke. Potem vse skupaj zmešamo. Sendvič sestavimo tako, da najprej fižolov namaz namažemo na kruh, čez pa položimo rezino pršuta, jajca in prgišče dobro premešane zeljne solate z omenjenimi dodatki.

Zeljna solata krepi spomin.
Ivan Merljak 
Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?