Grapefruit (grejpfrut) je križanec limone in pomaranče, slovenimo ga v grenivko. Ta sadež rumenkaste, oranžne ali svetlo rdečkaste (roza) barve je kar nekako po krivici zapostavljen, ko nabavljamo sadje in zelenjavo za spomladansko čiščenje telesa in duha. Ponavadi prej pograbimo limono in pomarančo (tudi mandarino); podobno je kot pri nabavi psa, kjer imajo čistokrvni (povsem neupravičeno) že v startu prednost pred križanci. Grenivki delamo veliko krivico, ker jo ne izberemo prve, enako se ji godi kot zelju in fižolu, ki ju naše telo kar posesa vase, tako zelo ju potrebuje.
Verjetno je nastala s križanjem pomela in pomaranče; je pa bistveno večja kot pomaranča in manjša od pomela. Izvira z Daljnega vzhoda, v Evropi se je uveljavila zadnjega pol stoletja. Drevo zraste tudi do petnajst metrov, ima temno zelene liste in bele cvetove. Ena samcata rastlina lahko v dobri sezoni "proizvede" tudi do 600 kilogramov sadežev. Premer zrelega okroglastega sadeža z debelo lupino je približno deset centimetrov, tehta 200 do 450 gramov, odvisno od sorte.
Vsaj zaradi dveh njenih zdravilnih lastnosti bi grenivko morali uživati več in večkrat: ker je antidepresiv in kuri maščobe. Menda celo zdravi žalost, saj vsebuje ogromno vitaminov, mineralov, vlaken, antioksidantov, kislin ... Je sovražnica celulita, torej je naša dobra prijateljica. Pospešuje prebavo, čisti črevesje, celi želodčne razjede, poživlja srce in ožilje, pomaga pri nespečnosti, krepi mišice in imunski sistem, lajša obolenje ven.
Po krivici zapostavljeni križanec
Jutranja osvežitev
Grenivka prihaja z zahodnoindijskih otokov, danes jo za trg pridelujejo na subtropskih področjih. Botaniki jo omenjajo od leta 1830 kot samostojno vrsto. Je bližnji sorodnik pomela, vendar ima manjše sadeže s tanjšo lupino. Poleg tega vsebuje grenivkino meso več grenčične snovi kot pomelo. V začetku 19. stoletja je grenivko prinesel na Florido grof Odet Philippe, glavni kirurg Napoleonove mornarice. Od leta 1880 jo na Floridi pridelujejo za prodajo. Grenivka pospešuje presnovo, na telo deluje čistilno in osvežilno, zato jo priporočajo za zajtrk. Za slovenski trg jo uvažajo iz ZDA, Srednje in Južne Amerike ter Izraela.
Ameriška sadna solata
Za 4 osebe:
1 glavnata solata
1 grenivka
1 pomaranča
1/2 ananasa
1 jabolko
1 skodelica grozdja
1 skodelica drugih sezonskih sadežev
sok 1/2 limone
200 g smetane
2 zvrhani žlici jogurta
sol
poper
Glavnato solato operemo in z najlepšimi, velikimi listi obložimo solatno skledo. Grenivko in pomarančo olupimo, narežemo na rezine in položimo na solatne liste. Ananas in jabolko olupimo, narežemo na kocke. Premešamo z ostalimi sadeži in grozdjem ter pokapljamo z nekaj limoninega soka.
Smetano in jogurt premešamo s paličnim mešalnikom, začinimo s soljo, poprom in limoninim sokom. Smetanovo omako ponudimo v skodelici posebej.
Solati lahko dodamo štiri belušne zelene v rezinah in tri jedilne žlice sesekljanih orehov.
Ameriška solata popestri različne zabave, odlično se poda k perutnini in mesu na žaru, tudi k jastogu.
