(FOTO) Vrelec nostalgije: Pony kotiček v Centru Rog. Dedek in vnuk skupaj na ogledu

Moj je bil rdeč in dobila sem ga za šesti rojstni dan, mini, čeprav se mi je zdel ogromen v primerjavi z majhnim otroškim kolesom, ki sem ga imela prej. Okrašen z veliko pentljo je stal sredi dnevne sobe, ko sem prišla iz vrtca. Na prvi vožnji sem si s pedalom presekala kožo na levi meči, brazgotinica se mi pozna še danes, potem pa sem ga ukrotila in skupaj sva preživela nešteto ur, na dvorišču bloka, na poti v šolo, z njim sem naredila kolesarski izpit in v 80. letih nekajkrat prevozila družinski trim okoli Maribora, da še danes na pamet poznam traso.

Tako me je na odprtje Pony kotička v Centru Rog sredi januarja vlekla predvsem nostalgija. V drugem nadstropju steklene palače, ki je nastala na prostoru nekdanje tovarne, so v sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije v Bistri uredili nekakšen spominski zid, pred katerim bo odslej na ogled kultni in reprezentativni izdelek nekoč največjega proizvajalca koles v nekdanji Jugoslaviji. Proizvodnjo so na tem mestu zagnali leta 1953, v času, ki je bil kolesu posebej naklonjen. Kolo je bilo edino širše dostopno prevozno sredstvo za pot v službo, krepila pa se je tudi njegova vloga v športu in preživljanju prostega časa. Leta 1963 je Rog s 113.688 izdelanimi kolesi postal največji jugoslovanski proizvajalec koles in to ostal vse do leta 1991. S širitvijo v Moste leta 1979 so proizvodnjo še precej povečali, tako da je do konca 80. let dosegla že skoraj pol milijona koles in okvirjev. Po izgubi jugoslovanskega tržišča se je Rog soočal z vedno večjimi težavami in leta 2006 je končal v stečaju.

Kopija italijanske Grazielle

A vrnimo se v njegovo zlato dobo. Zgodba kultnega Ponyja se začne približno leta 1964 ali 1965. "Čas njegovega nastanka je deloma zavit v tančico skrivnosti, zato tudi letnica predstavitve prvega modela ni natančno določena,“ pojasni Matevž Šlabnik, kustos na oddelku cestnega prometa v Tehniškem muzeju Slovenije, ko pojasnjuje ozadje snovanja Pony kotička v Centru Rog. Pony je bil kopija italijanskega zložljivega kolesa Graziella, zato je tovarna kasneje tudi plačevala odškodnino za avtorske pravice. V Jugoslaviji je bil Pony sprva namenjen prevažanju po mestu, zlasti v službo, poudarja Šlabnik. "Bil pa je tudi prvo kolo mnogo otrokom in mladostnikom in najbrž je tudi to razlog, zakaj še danes ohranja ta kultni status. Pri vseh, ki so ga kdaj imeli in vozili, namreč vzbuja nostalgične občutke, kajti vsak se rad spominja svojih mladih let in spremljevalec teh mladih let je bil pogosto Pony." Zložljivo kolo brez prestav, z zavorami na torpedo, pa ni bilo namenjeno samo za prodajo na jugoslovanskem tržišču, ampak je bilo tudi zelo uspešen izvozni izdelek. "Za izvoz so osnovno kolo nadgradili in je lahko imelo več prestav, sprednje in zadnje čeljusti zavor, skratka, različic Ponyja je bilo več," poudarja Šlabnik. Kot zanimivost dodaja, da se je pri kakih vragolijah pregibni del lahko tudi zlomil, zato so otrokom oba dela pogosto privarili v enega. 

Kljub dejstvu, da model kolesa ni plod domačega znanja, ga v Tehniškem muzeju Slovenije štejejo med slovensko tehniško dediščino, ker so ga izdelovali na ozemlju Slovenije. "Ko smo leta 2021 predlagali Pošti Slovenije, da bi objavili serijo petih znamk, ki bi predstavljale slovensko tehniško dediščino, smo vanjo med drugim uvrstili pisalni stroj Tops, ki so ga izdelovali v Rogu v 50. letih preteklega stoletja, in kolo Pony, ki slavi 60 let. Kolo je bilo v času proizvodnje velik hit, zdaj pa je postalo tudi del kolektivnega spomina," je ob odprtju Pony kotička povedala direktorica muzeja dr. Barbara Juršič.

Prispeval k priljubljenosti kolesarstva pri nas

Toda Pony še zdaleč ni le muzejski eksponat ali predmet kolektivnega spomina. Zaradi enostavne zasnove in robustne izdelave veliko originalnih koles še videvamo na ulicah, zanesenjaki se z njimi vsako leto podajo celo na 13-kilometrski vzpon na Vršič, med katerim je treba premagati 800 višinskih metrov. Prireditev Red Bull Goni Pony od leta 2015 združuje šport in ljubezen do vsega retro ter potrjuje, da so Rogova kolesa s svojo dostopnostjo v drugi polovici 20. stoletja pomembno prispevala k dvigu priljubljenosti kolesarstva pri nas. Da legenda živi naprej, pa je poskrbelo podjetje Turna, ki je leta 2016 prevzelo lastništvo blagovne znamke Pony in posodobljeno različico kolesa izdeluje v svojem obratu v Šoštanju. Podjetje, ki pod sloganom "Nadaljujemo tradicijo. Ustvarjamo prihodnost." razvija in izdeluje komponente za industrijo bele tehnike, v Ponyju ne vidi le slovenske industrijske tradicije, temveč tudi pomemben del sodobnih trendov zelene mobilnosti in mikromobilnosti v mestih. "Z njim ohranjamo pri življenju ponos nekdanje slovenske industrije, obenem pa pomagamo nazaj na kolo starejšim ljudem, ki se tega kolesa ne ustrašijo, pomagamo šolarjem, da se naučijo voziti kolo in preživeti v prometu, zato smo zelo ponosni, da smo lahko del te razstave. Nekoliko sentimentalno lahko rečem, da je vnuk prišel pogledat svojega dedka, ki je tukaj nastajal pred dolgimi leti," pa je ob odprtju kotička dejal Vladimir Pogač, direktor Turne.

Kultni proizvod slovenske tehniške dediščine

V Centru Rog s svojimi programi ostajajo zvesti nekdanjemu proizvodnemu, tovarniškemu duhu, pravi direktorica Renata Zamida: "Redno izvajamo tudi vodstva po centru, sprva so se jih v večji meri udeleževali tudi ljudje, ki so tukaj včasih delali, predvsem v tovarni koles in pisalnih strojev. Bogata zgodovina te hiše je zelo zanimiva in radi jo predstavljamo, zato smo veseli sodelovanja s Tehniškim muzejem, ki pri nas hrani tehniško dediščino. Pony kotiček predstavlja najbolj kultni proizvod, ki je iz te tovarne prihajal več kot 30 let." Postavitev je stalna, obe razstavljeni kolesi sta varno vpeti, tako da ju ni mogoče odpeljati. "Eno od njiju je namreč pravi muzejski eksponat, to je model Pony iz leta 1967, ki nam ga je Tehniški muzej zaupal v varstvo. Drugi model je Pony, ki ga izdelujejo še danes. Mislim, da smo lahko ponosni na to, da je ta blagovna znamka preživela, sodobna različica pa pri nas ni le razstavni artefakt, ampak bo na voljo tudi našim uporabnikom, predvsem tujim, ki v okviru rezidenčnih programov bivajo v Centru Rog in jim bo Pony na voljo tudi za raziskovanje mesta," še dodaja Renata Zamida.