Branka Bezjak
Razstava z naslovom Picasso. Warhol. Baselitz bo v deželnem muzeju avstrijske Koroške v Celovcu na ogled še do 6. aprila. Poleg 60 izbranih del pa so na ogled tudi nekateri osebni predmeti, denimo zofa, obleke visoke mode, ki jih je dala šivati priznanim modnim dizajnerjem. Poleg tega je poudarek tudi na šivalnem priboru, (dragocenih) blazinicah za igle, risbah oblačil. Na ogled je tudi maketa mogočne jahte, ki je v realni različici na voljo tudi za najem, katerega cena se sicer meri v deset tisočih evrih.
Seveda pa so na razstavi v ospredju umetniška dela iz zbirke Heidi Goës Horten, ki je umetnost živela. Vsak nakup je bil premišljen, imel je smisel v tistem času, ni bil opravljen (zgolj) kot naložba, ob našem obisku poudari vodnica po razstavi. Zbirko slik in skulptur od klasične do moderne umetnosti je dopolnjevala desetletja in obsega več kot 700 umetniških del in je ena od 200 najpomembnejših zasebnih zbirk na svetu. Sedež muzeja in zbirke Heidi Horten Collection je v središču Dunaja, tokrat je torej prvič, da je del zbirke na ogled še kje drugje. Dve leti po smrti te milijarderke jo torej lahko z majhnim, a reprezentativnim delom spoznajo tudi obiskovalci na avstrijskem Koroškem, kjer je ob Vrbskem jezeru prav tako imela svojo vilo, bila pa je tudi velika privrženka in finančna podpornica tamkajšnjega hokejskega kluba KAC ter Avstrijske ljudske stranke (ÖVP).
Prikazane umetnine na razstavi, kakor že naslov pove, segajo od Pabla Picassa, ki je bil eden najvplivnejših umetnikov 20. stoletja, ameriškega pop umetnika Andyja Warhola do priznanih sodobnih umetnikov, kot sta Erwin Wurm in Georg Baselitz, ter številnih drugih. Kot ljubiteljica živali je v svojo zbirko, ki jo je intenzivno začela oblikovati v 90. letih, umestila tudi kopico živalskih motivov ter tudi ženskih figur in motivov narave. Za Koroški muzej Celovec je takšna razstava velik dosežek, postavitev je bila velik izziv, smo še izvedeli med našim nedavnim obiskom. Transport, rokovanje z umetninami, pozicioniranje predmetov, da o zavarovanju ne govorimo. Kljub visokim vrednostim razstavljenega pa obiskovalec ne dobi vtisa, da mu za vratom ves čas visi kak varnostnik in preži, da se ne bi česa dotaknil. Tudi ustanova Heidi Horten Colletion z Dunaja je finančno podprla projekt postavitve v Celovcu.
V prvem od petih razstavnih prostorov obiskovalce pozdravita dva velika portreta zbirateljice, avtorice Helge Druml. Ob fotografijah iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja postane jasno, kako je milijarder Helmut Horten (1909-1987) 19-letno dekle Heidi Jelinek (1941-2022) prelevil v gospo. Tudi sama je bila umetnica, rada je slikala, čeprav sebe ni videla tako. Umetnost jo je spremljala že od otroštva, njen oče je bil namreč graver. Njena ljubezen do umetnosti se je razmahnila, ko se je leta 1966 poročila z 32 let starejšim Hortnom. Po njegovi smrti se je Heidi še dvakrat poročila in od tod še priimek Goëss k njenemu imenu. Potomcev ni imela.
Omenimo, da so se upravljavci celotne zbirke, že prej tudi lastnica sama, večkrat morali soočiti tudi z vprašanjem kočljive preteklosti in predvsem premoženja Helmuta Hortna. Ta premožni nemški podjetnik je namreč imel v lasti četrto največjo verigo veleblagovnic v Nemčiji Horten AG. Njegove poslovne prakse so cvetele zlasti v času nacizma, ko je kupoval judovska podjetja, prodana pod prisilo. Muzej Heidi Horten Collection je v pripravah na odprtje na Dunaju objavil tudi poročilo profesorja Petra Hoeresa, ki obravnava akumulacijo premoženja Helmuta Hortna v času nacističnega režima. Zapisal je, da je Horten "imel koristi od gospodarskih razmer, ki jih je zagotavljala nacistična država, vendar ni nikdar aktivno pritiskal na judovske trgovce". Po smrti Heidi Horten so denimo del od prodaje zbirke nakita želeli dati za ozaveščanje o holokavstu in za podobne izobraževalne vsebine. A je avkcijska hiša preklicala dražbo nakita, ker so humanitarne in druge judovske organizacije zavrnile prejem kakršnega koli denarja od prodaje.
Če se še nekoliko vrnemo v Celovec, dodajmo, da je Koroški muzej Celovec, ki je bil za javnost odprt že davnega leta 1884, v popolnoma prenovljeni podobi vrata odprl spet leta 2022. V treh nadstropjih ponuja doživetje, ki se dotakne zgodovine zemeljske geologije, živalstva in rastlinstva ter prikaže vsa ljudstva, ki so nekoč živela, delala in verovala na avstrijskem Koroškem. Stalna razstava je ravno prav interaktivna, da olajša in omogoča kvalitetno interpretacijo, ob tem pa avtorji sodobnih tehnik ne postavljajo pred vsebino. V avli muzeja je vedno na ogled še ena razstava, dostopna brez vstopnine, prav tako je v muzeju tudi lična kavarnica.
