Knjižnica ima tudi umetniško zbirko - in zdaj je na ogled

Mario Berdič Codella
27.02.2025 14:00

V Likovnem razstavišču Univerzitetne knjižnice Maribor so še do sobote na ogled dela iz umetniške zbirke te ustanove. Med drugim so tokrat izpostavili upodobitve eminentnih ravnateljev knjižnice.

Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Prepoznavni Petelin (med kopicami sena) Janeza Vidica
Arhiv UKM

Univerzitetna knjižnica Maribor (UKM) ima v lasti precejšnje število kakovostnih likovnih del, razporejenih po javno dostopnih prostorih, žal pa tudi za uporabnike v manj dostopnih pisarnah in na hodnikih. Vodstvo UKM se je tako odločilo, da bo na Prešernov dan, slovenski državni kulturni praznik, v likovnem razstavišču UKM dalo javnosti na ogled izbor iz stalne zbirke, ki obsega kar nekaj zanimivih redkih del v malodane vseh likovnih tehnikah, vključno s skulpturami, ki pa so izključno v obliki doprsnih portretov znanih osebnosti in večinoma že predstavljajo del stalne postavitve desno od vhoda v Glazerjevo dvorano.

Janka Glazerja na razstavi predstavljata tudi dva sedeča, statična portreta v tehniki olja na platnu izpod čopiča Slavka Koresa, oba iz leta 1973. Upodobitvi sodita med Koresove raritete, podobno kot sedeči Jaro Dolar Ivana Kosa iz leta 1948 v enaki tehniki in skoraj enakega formata, le da ta zaradi kompozicije posreduje izrazitejši ekspresivno dinamičen vtis. Ivana Kosa zastopa tudi veduta starega Maribora v tehniki olja na platnu iz leta 1959.

Zares prava redkost je upodobitev profila glave Josipa Kostanjevca, ki ga je v pastelu na papirju ustvaril Anton Gvajc. Na razstavi je seveda tudi najnovejši konjeniški portret generala Maistra s knjigo, ki ga je po naročilu UKM lani naslikal Viktor Šest in bo v prostorih Maistrove knjižnice. Isti umetnik je naslikal tudi sedeči portret Bruna Hartmana iz leta 1998 v zanj značilni, rahlo karikirajoči maniri, oboje v tehniki olja na platnu. V tokratnem izboru sicer prevladujejo naslikani portreti, omeniti pa je treba tudi celo vrsto grafičnih portretov znamenitih Slovencev, ki jih je ustvaril Božidar Jakac, vendar so bolj ali manj splošno znani, tako da niso prišli v izbor za tokratno predstavitev. Podobno usodo so doživele tudi grafične vedute v tehniki linoreza starega Maribora Bojana Golije, z izjemo ene, saj gre za dela, ki so Mariborčanom obče znana. Edini vojni prizor predstavlja litografija Marija Preglja iz leta 1963, na njej so v adicijski kompoziciji upodobljeni brezdušni vojaki-roboti, ki povzročajo uničenje in kaos. Žalostna prerokba prav za naš čas. Na ogled sta tudi dve abstraktni grafiki, barvna jedkanica Dževada Hoze (Dvojna senca) in jedkanica Avgusta Černigoja iz let 1980–1985. Sledijo še tri dela, ki jih ni možno uvrstiti v prej omenjene motivike, to so tipični Petelin (med kopicami sena) Janeza Vidica, Ob jezeru Igorja Banfija (2011), obe v tehniki olja na platnu, ter edini akril na platnu, delo Indijke Leyle Mahat z mističnim naslovom Snake Inside You (Kača v tebi) iz leta 2016. V posesti UKM se nahaja še več zanimivih del, ki bodo morda prišla na vrsto kdaj drugič, sedaj pa se veselimo že nove postavitve kiparskih portretov znamenitih Slovencev, pomembnih za knjižnico oziroma ves Maribor.

 

 

 

 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.