Veliko je tropskih cvetlic, ki jih gojimo po vrtovih, rastlinjakih in domovih, a kane so ene bolj razkošnih in hkrati preprostih za gojenje. Razveseljujejo nas z barvitimi cvetovi in velikimi suličastimi listi. Njihov videz je zelo eksotičen in požanje veliko pozornosti. Včasih so poznali le zelenolistne vrste in sorte, potem pa so se jim pridružile še rdečelistne in pa različno pisane. Slednje so na pogled zanimive že pred cvetenjem.
Njeno znanstveno ime Canna indica zavaja in marsikdo pomisli, da je iz Indije, pa ni tako. Izvira iz Srednje in Južne Amerike. V zemlji ima debel rizom (koreniko oziroma podzemno steblo), kar nam omogoča, da to na zmrzal občutljivo trajnico zlahka prezimimo v kleti.
Gojenje teh tropskih cvetlic ni zahtevno, vseeno pa se pojavljajo težave in porajajo različna vprašanja, zato si poglejmo deset nasvetov, ki nam bodo pomagali pri gojenju kan.

Jo lahko razmnožim s setvijo?

Nekateri uživajo v razmnoževanju rastlin, in čeprav se kano najlažje kar vegetativno razdeli, jo lahko tudi posejemo. Ker je večina gojenih kan križancev, bo sejanček drugačen od staršev. Iz oplojenega cveta nastane zelena semenska kapsula z do tremi semeni. Počakamo, da kapsula postane suha in takrat so semena zrela. Ta imajo močno lupino, zato jih pred setvijo 24 ur namakamo ali pa rahlo poškodujemo ovojnico, lahko kar z nohtom. Posejemo v odceden in vlažen substrat v lončkih, pokrijemo s folijo, da vzdržujemo vlago, in pustimo pri temperaturi med 21 in 24 stopinjami Celzija. Z nekaj sreče bomo čez teden ali dva, včasih pa čez en mesec opazili mlade rastlinice.

Kana ne cveti?

Nekateri se srečujejo s problemom, da rastlina razvije veliko listov, a nič cvetov. Razlog je lahko daljše obdobje hladnega vremena, ki tej tropski cvetlici prepreči razvoj cvetnih popkov. Razlog je lahko tudi ta, da jih nismo pravočasno razdelili in so rizomi preveč nagneteni. Prešibke rastline ne zacvetijo, in če kane prehitro porežemo in izkopljemo, v rizome ne morejo naložiti dovolj hranilnih snovi za močan začetek sezone naslednje leto. Pogosto je težava tudi premalo gnojenja, konkretno kana potrebuje več s fosforjem bogatih gnojil.

Jih lahko posadim v lonec?

Kane se dobro obnesejo kot lončne rastline za terase, balkone in drugje. Ker veliko sort zraste v mogočne rastline, je treba temu primerno izbirati med večjimi lonci in koriti. Obstajajo tudi nizke sorte, ki jih lahko vključujete v običajne dimenzije cvetličnih posod skupaj z drugim balkonskim cvetjem. Lonce spomladi napolnite s substratom skoraj do roba, rizome pa posadite 10 do 13 centimetrov globoko. Pazite na redno zalivanje in dognojevanje.

Listi rjavijo

Čeprav so kane rastline sonca, se v zelo vročih razmerah lahko zgodi, da jim liste nekoliko ožge in ti vsaj delno porjavijo. Če se to dogaja tudi pri vas, jih poskusite nekoliko zasenčiti v dnevih z najhujšo pripeko ali pa jih naslednje leto raje posadite na drugo mesto. Rjavenje lahko nastane tudi zaradi suše, a listi so takrat predhodno uveli in vemo, za kaj gre. Problem lahko nastane pri kanah v loncih, če so te lonec že prerasle in korenine niso zmožne v rastlino dovesti dovolj hranil.

Listi porumenijo

Razlogov za rumenenje listov na okrasnih rastlinah je več in tako je tudi pri kanah. Listi morda rumenijo zaradi dostopnosti vode, lahko je premokro ali presuho. Če se porumenelost pojavi proti koncu sezone, je to lahko povsem običajen, naraven pojav, saj bodo listi kmalu odmrli. Če se porumenelost pojavi pri kanah v loncih, jim morda primanjkuje določenih hranil ali pa se je substrat zaradi zalivanja s trdo vodo preveč zasolil oziroma je s tem preveč narasel pH. To povzroča kloroze, pH pa lahko izmerimo s preprostimi testerji, ki jih kupimo v trgovini. Možen je tudi pojav rje. Pri slednji se po listih in steblih pojavijo rumene, oranžne ali rjavkaste pege. Če je napad močan, list porumeni in porjavi. V takih primerih porežemo nadzemni del in ga zažgemo.

Na listih se pojavijo luknje

Veliki, sočni listi kan privabijo tudi nekaj škodljivcev. Če opazimo nepravilne luknje oziroma obžrtost po robu, predvsem v spodnjem delu rastline, so na delu najverjetneje polži. Če se luknjice pojavljajo po celotni rastlini, so lahko povzročitelji gosenice. Običajno napadi niso zelo hudi in pri veliki masi listov nekaj lukenj ni tako opaznih. Na srečo so omenjeni škodljivci tudi dovolj veliki, da jih lahko poberemo z roko in sproti nadzorujemo napad.

Pravilno gnojenje

Kane za razvoj velikih cvetov in listov potrebujejo veliko hranil. Že pred sajenjem je priporočljivo zgornjih 20 centimetrov zemlje nadomestiti s svežim substratom ali kompostom. Kane za lepo cvetenje potrebujejo več fosforja, zato pazite pri izbiri gnojil. V sadilno jamo dodamo lahko še nekaj dodatnega NPK v razmerju 12-4-8. Po tem, ko kane odženejo, jih med sezono pognojimo enkrat na mesec. Proti koncu poletja prenehamo gnojiti, saj se rastline pričnejo pripravljati na zaključek rasti. Pretirano gnojenje lahko zmoti in še v jeseni preveč energije potrošijo za rast na račun kopičenja hranil v rizomih.

Je nujno odstraniti odcvetele cvetove?

Pri cvetočih rastlinah običajno odstranimo odcvetele cvetove, da rastlina ne razvije semen, ampak prihrani energijo za razvoj novih cvetov. Enako velja za kane, a ne za vse. Nekatere kane so sterilne, torej ne tvorijo semen in je odstranjevanje odcvetelih cvetov nesmiselno. Če ne vemo, ali je naša kana sterilna, jo testiramo ali za vsak primer čistimo. Pri odstranjevanju cvetov moramo biti pazljivi, saj se novi cvetni popki razvijejo tik ob cvetovih, in če grobo trgamo cvetove, lahko poškodujemo tudi te popke oziroma nastavke.

Je treba kano razdeliti?

Kane so hitrorastoče, in če želimo, da bodo ohranile vitalnost, jih je treba v povprečju deliti na tri do pet let. Ta ukrep močno pripomore tudi k stalnemu bogatemu cvetenju naših rastlin. Najboljši čas za delitev je konec poletja in v začetku jeseni, ko so kane že odcvetele. Previdno izkopljemo rizome in na mestih, kjer rastejo novi, zarežemo s čistim nožem ali pa te nove poganjke enostavno odlomimo. Pazimo predvsem na to, da ima vsak nov kos na koncu vsaj eno brst in pa nekaj korenin. Rizome pustimo na zraku, da se rez nekoliko posuši, nato jih zavijemo v časopis in spravimo v prezimovališče.

Pravilno shranjevanje rizomov

Pravi čas za izkopavanje kan je po prvi slani, ki jim poškoduje liste. Računajmo na to, da bomo izkopali več rizomov, kot smo jih posadili, saj se ti vsako leto razrastejo oziroma pomnožijo. Preden se lotimo izkopavanja, liste oziroma nadzemni del porežemo na približno pet centimetrov. Če je sklop rizomov velik, ga lahko vsaj nekoliko razdelimo in pustimo nekaj dni, da se osuši. Zemljo le nežno podrgnemo z rizomov, nikar pa jih ne krtačimo ali kako drugače grobo čistimo. Po nekaj dneh rizome zavijemo v časopisni papir ali shranimo v papirnate vrečke. Postavimo jih v hladen prostor, kjer ne zmrzuje. Pazimo, da prostor ni ogrevan, saj se rizomi lahko sicer preveč izsušijo.