Gold wing je že od nekdaj sinonim za potovalni motocikel, in to na najvišji ravni. Danes lahko široki paleti dvokolesnikov nataknemo oznako potovalni motocikel, a niso prav vsi potovalni v pravem pomenu besede. V sedlu motocikla se je treba počutiti sproščeno in dovolj udobno, da tudi po nekaj urah intenzivne vožnje ne čutimo bolečin v določenih delih telesa. Obenem je etiketa potovalnega motocikla povezana tudi z dovolj odlagalnega prostora v obliki kovčkov in zabave med vožnjo. In vse to honda gold wing tudi ima. A začetki so bili nekoliko drugačni.
Človek, ki je razvijal motor za dirkalnik F1
Leta 1969 pri Hondi na trg pošljejo model CB750 Four, ki v segmentu takratnih športnih motorjev postane zelo priljubljen med kupci v ZDA, kmalu zatem pa so se prodajne številke krepile tudi na domačih tleh na Japonskem in v Evropi. Opremljen s štiritaktnim štirivaljnim motorjem je bil za tiste čase revolucionaren motocikel, a hitro je postalo jasno, da konkurenca ne spi, in trge po svetu so preplavili številni podobni modeli. Ni minilo prav veliko časa, ko so Japonci začeli snovati nov paradni model in tako je leta 1974 nastala prva generacija modela Gold Wing z oznako GL1000.
Honda Gold Wing združuje idejo luksuza (gold) in aerodinamičnega, prepoznavnega dizajna (wing), kar skupaj izraža cilj, da bi bil motocikel udoben, hiter in sofisticiran
Za razvoj tega je bil odgovoren Hondin inženir, ki je pred tem med drugim sodeloval tudi pri razvoju dvanajstvaljnega motorja za dirkalnik formule 1. Šoičiro Irimadžiri je kot vodja razvojne ekipe dobil nalogo razviti velik športni dvokolesnik, a se je ta usmeritev kasneje spremenila, saj so Japonci ves čas spremljali največje trge in z njimi povezane motociklistične trende, in izkazalo se je, da so uporabnike začeli zanimati nekoliko bolj potovalni motocikli. Tako so oktobra leta 1974 na salonu motociklov v nemškem Kölnu javnosti prvič pokazali model GL1000. Posebnost tega je bila ta, da je bil opremljen s tekočinsko hlajenim litrskim štiritaktnim motorjem, kjer je bila denimo posoda za gorivo zaradi boljšega težišča postavljena pod sedež. Omenjeni pogon, povezan s petstopenjskim menjalnikom, je po dostopnih podatkih razvijal nekaj več kot 57 kW (78 KM), medtem ko je bil prenos moči na zadnje kolo vezan preko kardana. Ta je leta 1975 začel svojo prodajno pot in hitro osvojil kupce na različnih kontinentih. Prodanih je bilo 97 tisoč primerkov.
Obiskal je 214 držav v desetih letih
Železo je treba kovati, dokler je vroče, bi lahko zapisali za omenjeni model. Že štiri leta kasneje so Japonci svetu predstavili novo nadaljevanje gold winga. Z oznako GL1100 se je pri njem vse bolj začelo razvijati v smer prvega pravega potovalnega motocikla. Medosna razdalja se je nekoliko povečala, inženirji so mu vgradili sistem zračno podprtega zadnjega vzmetenja, pnevmatike niso imele zračnic, zmogljivejši je bil pogon in posledično je narasla tudi teža (267 kilogramov). Ameriški trg je bil za Hondo izjemnega pomena, zato so kmalu zatem predstavili še nadgrajeno verzijo GL1100 Interstate s tovarniško nameščenimi stranskimi kovčki in sredinskim kovčkom, CB-postajo, digitalnim prikazom števila prevoženih kilometrov in prvič tudi z zvočnim sistemom. Drugo generacijo zaznamujeta dve posebnosti. Proizvodnjo so leta 1980 Japonci preselili na ameriška tla v tovarno v mestu Marysville v zvezni državi Ohio. Prvi gold wing, izdelan na novi lokaciji, je s proizvodnih trakov zapeljal maja 1980, 16 let pozneje pa so se v tem obratu veselili že milijonte honde. Za dobro promocijo gold winga je takrat poskrbel argentinski pustolovec Emilio Scotto. S svojim gold wingom, ki ga je poimenoval Črna princesa, je v desetih letih prevozil tako rekoč ves svet. Obiskal je kar 214 držav in "naštepal" 735 tisoč kilometrov. Drugo generacijo je leta 1984 zamenjala nova tretja izdaja GL1200 z novim, tršim okvirjem in spet z nekoliko daljšo medosno razdaljo, obenem pa so mu namestili še nekoliko manjša kolesa (16-palčna spredaj in 15-palčna zadaj) in povečali moč motorja. Vbrizg goriva je bil elektronski, hkrati pa je bil ta opremljen tudi s tempomatom, medtem ko je bil avdio sistem s kasetnikom že del serijske opreme. Ta model je bil v proizvodnji do jeseni leta 1987, ko je bilo že znano, da prihaja naslednik. A nihče ni slutil, da bo gold wing tako zelo revolucionarno drugačen.
Revolucija dveh dodatnih valjev
Četrta generacija tega cestnega potovalnika je dobila nov pomen. Velikan, ki so ga prvič predstavili spet na salonu motociklov v Kölnu leta 1987, je postal še nekoliko večji in težji (360 kg), zato je potreboval in dobil izboljšan šestvaljni bokserski motor z litrom in pol delovne prostornine, ki je razvijal 75 kilovatov moči. Gold wing je postal velikan s plastičnimi oklepi, velikim vetrobranom, foteljastimi sedeži, velikim sredinskim kovčkom (tudi v vlogi naslona za sopotnika) in integriranimi stranskimi kovčki za osebno prtljago. Vse našteto je predstavljajo povsem nov zunanji videz velikana. A ni bilo zgolj to. Inženirji so razvili povsem novo togo šasijo, občutno bolj učinkovite so bile zavore, uporabniku je bila na voljo vzvratna prestava, malenkost se je povečala posoda za gorivo (23 litrov) in nameščene so bile dodatne luči. Četrta izdaja je bila med kupci zelo priljubljena, saj so jo z vmesnimi posodobitvami in z različnimi izvedbami negovali dolgih 13 let. Vse do leta 2001. Vmes so leta 1992 v ameriški tovarni praznovali visok mejnik, saj je s trakov zapeljal 400-tisoči primerek gold winga, ZDA pa so bile za ta motocikel še vedno najpomembnejši trg. Cene onkraj Atlantika so se, odvisno od različice, takrat gibale med 12 in 18 tisoč dolarji.
Preselili so proizvodnjo iz ZDA na Japonsko
V novem tisočletju so pri Hondi poskrbeli za novo, že peto generacijo tega cestnega potovalnika. To je bil motocikel, ki se je vpisal v nekakšen letalski prvi razred. Model GL1800 je prodajno pot začel v letu 2001. Iz oznake je jasno, da so še nekoliko povečali delovno prostornino bokserskega šestvaljnika, ki je po novem razvijal še več navora in 88 kilovatov moči (118 KM). Okvir je bil izdelan iz aluminija, kar je za malenkost znižalo skupno težo in posledično izboljšalo vodljivost, sedež voznika se je dimenzijsko še povečal, večja pa je bila tudi prostornina integriranih kovčkov. Gold wing je kasneje dobil ogrevane ročke, še boljši zvočni sistem, prvič tudi integriran navigacijski sistem, med dodatno opremo pa je bil tudi zavorni sistem ABS. Popolno tehnološko revolucijo je doživel leta 2006, ko so vanj vgradili varnostno blazino za zaščito voznika. Pod razvoj pete generacije se je podpisal Masanori Aoki, ki je s svojo ekipo obenem poskrbel, da so vpisali kar 20 različnih patentov za tehnološke inovacije. Z eno vmesno korenito prenovo je peta generacija na trgu zdržala vse do leta 2017. Se je pa vmes zgodil še en velik premik: leta 2009 so ugasnili proizvodnjo motociklov v ZDA in tako se gold wing že petnajst let sestavlja na domačih tleh, v
tovarni v japonskem Kumamotu.
Zlato krilo je staro 50 let
Leta 2017 pri Hondi objavijo podatek, da so od leta 1975 sestavili že več kot 700 tisoč gold wingov, hkrati pa je bilo jasno, da se po dolgem času pripravljajo na šesto generacijo. Novembra istega leta jo tudi prvič predstavijo. Nova izdaja (GL1800) je prinesla povsem spremenjeno zunanjo podobo, ohranila je visok nivo potovalnega udobja in pridobila številne napredne tehnološke rešitve, ki sodijo k takšnim križarkam. Tehnično zadnja izdaja temelji na novem in lažjem aluminijastem okvirju, z občutno izboljšano aerodinamiko, pogon še vedno omogoča znani šestvaljnik, ki je dobil možnost izbire dvosklopčnega samodejnega 7-stopenjskega menjalnika, tu pa je tudi celoten nabor najnovejših varnostnih in asistenčnih sistemov. Gold wing v svetu motociklizma velja za izjemno superioren, cenjen in vzdržljiv motocikel, kjer tisti pravi vozniki dolgoprogaši v življenjskem ciklu prevozijo tudi več kot pol milijona kilometrov. Velja dodati tudi to, da mu z leti precej narašča tudi cena. Kot že omenjeno, je najprestižnejši potovalni dvokolesnik v Hondini ponudbi letos star pol stoletja, zato so Japonci visoko obletnico izkoristili za prenovo aktualnega modela, k temu pa so dodali še posebno maloserijsko jubilejno verzijo. Legendarni gold wing bo tudi v prihodnje na voljo v dveh izvedbah – tour in bagger, kjer bodo kupci imeli na voljo tudi tri nove barve zunanjosti. Poleg standardne ponudbe bodo z modelskim letom 2025 na voljo zlata, bordo rdeča in srebrna barva, obenem pa na vozilu ne bodo manjkale oznake (na pametnem ključu, sredinski konzoli in zaslonu), ki so vezane na okroglo obletnico. Pogon ostaja enak, le s to razliko, da je z nekaj nadgradnjami ta zdaj prilagojen emisijskim standardom Euro 5+. Šestvaljni bokser, ki prijetno prede, zmore razvijati 93 kW (126 KM) pri 5500 vrtljajih in 170 Nm navora pri 4500 vrtljajih. Prenos moči na zadnje kolo je vezan le na 7-stopenjski DCT-menjalnik. Pri posodobitvah velja omeniti, da ima sistem po novem možnost prenosa podatkov preko wi-fi dostopne točke, prav tako je izboljšan avdio sistem z zmogljivejšimi zvočniki za boljšo kakovost zvoka med vožnjo, obenem pa so naredili tudi nekaj popravkov za poenostavljeno in hitrejše upravljanje določenih funkcij med vožnjo. Iz podjetja AS Domžale so sporočili, da je začetna cena za izvedbo Bagger postavljena pri 32 tisočakih, za izvedbo Tour pa bo treba odšteti še 7 tisoč evrov več. V ponudbi je tudi posebna omejena verzija 50th Anniversary, ki je za tisočak dražja, jih pa bo v Evropi zgolj 1833. Vsak od teh kupcev bo dobil še darilo v obliki deljene makete prve in zadnje generacije gold winga.
