Dobro povprečje - slaba tolažba: Delna zmaga nad covidom-19 je v daljavi že na vidiku. Kaj pa posledice na nas samih?

Darinko Kores Jacks
27.12.2020 01:45
Prav, novo leto bomo pričakali v precej ožjem krogu kot sicer. Manj razigrano in torej z manj mačkastimi posledicami. Ki pa jih bomo preprečevali in zdravili po ustaljenih navadah: ogromno vode, dovolj elektrolitov, kak multivitaminček, po potrebi aspirinček, počitek in tipične (po)novoletne jedi ...
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Najsi bodo živila ali prehranska dopolnila, telesno maščobo topijo le v domišljiji. Foto: Profimedia
Profimedia

Bo pa celo več zavez in zaobljub pa seveda dobrih želja. Uresničitev ene precej občečloveške se že po malem nakazuje: da že končno premagamo ta zoprni covid-19. Rešitev seveda ne bo hipna. Kar dolgo bo trajalo, preden bo pandemija vsaj za silo mimo.

Eni gor, drugi dol

A posledice - ne le zdravstvene, tudi psihološke, socialne, ekonomske ... - se bodo še kar vlekle. Blagor nam v tako imenovanem razvitem svetu, ki smo se med lockdownom polenili in počasi pa sigurno zredili ter postali koronski ​vampeži (če že ne ravno vampirji). V že sicer manj srečnih delih sveta se namesto tega spopadajo z vse hujšo lakoto. Globalno statistično povprečje je torej kar okej, ali pač? Da je v kulinarični rubriki, posvečeni uživanju ob dobri hrani, perverzno moralizirati o problemih povsem drugih koncev sveta, daleč od oči, srca in pozornosti medijev? Že mogoče. A še bolj neetično bi bilo izza razkošno obložene mize to preprosto odmisliti.

Vsega preveč, skoraj vse nezdravo ali/in redilno ... Foto: EPA
EPA

Kakorkoli, postopen povratek v normalnost bo - pa novoletne zaveze gor ali dol - moral vključevati tudi prizadevanja za ponovno vzpostavitev vsaj približno normalne psihofizične kondicije. Torej tudi za redukcijo v koronskih časih nakopičenega sala. Nekateri bi to počeli kar po bližnjicah. Tako imenovani kurilci maščob in blokatorji absorpcije sicer obstajajo. A le na zdravniški recept (praviloma so dragi in v celoti samoplačniški). Tisti v prosti prodaji (prav tako za drag denar) niso niti približno tako učinkoviti, kot nas hočejo prepričati oglaševalci, piarovci in drugi prodajalci megle.

Najbolj pomaga povečana telesna aktivnost ob zmanjšanem vnosu hranil. Torej: več migati in manj jesti! Kako zlahka hujšamo ali se redimo, je sicer odvisno tudi od dednosti, epigenetike, zdravja, starosti, hormonov, črevesne flore in še marsičesa. A nasploh velja, da če pokurimo več energije, kot je telo vsrka iz hrane in pijače, pač poseže po tisti v maščobnih zalogah - in obratno. Ostre začimbe (čili ...) in kofein (predvsem v zelenem čaju) morda malenkost povečajo potrošnjo energije. Presnova kalorije beljakovin menda pokuri več kot presnova kalorije sladkorja. Vlaknine (otrobi, polnozrnate žitarice, stročnice, zelenjava, sadje, indijski trpotec, lan ...) nekoliko podaljšajo občutek sitosti in s tem zmanjšajo vnos hrane ter izboljšajo prebavo. Podobno baje velja, če namesto malo velikih pojemo več manjših obrokov. In to je približno vse, pa če nam je všeč ali ne ...

Gorje naivnim

Na spletnih straneh in v rumenih medijih kljub temu redno zaznavamo "revolucionarna odkritja", ki da zares delujejo. Storite le to in ono - v rekordnem času bo vaše salo brez truda izpuhtelo, vi pa boste lepi in vitki in zdravi in dobro razpoloženi in seksi in fit ... Potem pa se boste zbudili. Tovrstni "dobronamerni" nasveti, pa naj bodo še tako viralni (da beseda izhaja iz virusa, sploh ni naključje), so popoln larifari! Če v kakem mini detajlu slučajno niso, pa prav to škodi zdravju. Velja se jim torej izogibati kot kugi, koleri in koronavirusu pa še čemu skupaj. No, kak "čudežni fat burner" bi morda lahko pomagal shujšati le komu tako revnemu, da bi zaradi nakupa dragega in povsem nekoristnega sredstva (ako Bog da, vsaj ne preveč škodljivega) povsem obubožal in zato stradal. A le od česa se je poprej sploh zredil?

V razvitih državah (še posebno v ZDA) je pretirana debelost značilna za pripadnike nižjih slojev, med višjimi je mnogo redkejša. Pa ne, ker si bogati lažje kupijo pripomočke za hujšanje, ampak ker so v povprečju bolj izobraženi, razgledani, informirani ... in zato bolj odporni proti reklamnim zvijačam. Predvsem pa si lažje in raje privoščijo zdrav življenjski slog s kakovostno prehrano. Ta je kakopak dražja, a manj redilna, zato pa bolj polnovredna in zdrava od cenenega džankfuda. Po tem redno posegajo revni in socialno deprivilegirani. In da bi bila stvar še hujša, jim je bilo prav to skozi agresivno oglaševanje in popkulturno pranje možganov že od malega sugerirano in privzgojeno kot najljubša izbira. Torej kot nekaj dobrega, dostopno nasitnega, slastnega - da, celo blagodejnega! Celo če bi kaka taka jed bila zares nadpovprečno zdrava (kar teoretično niti ni povsem nemogoče - sploh če je povprečje hudo kilavo), je skrajno nezdrav že sam temeljni (ne)kulturni princip tovrstnega prehranjevanja!

Vaše mnenje šteje!

Vaše mnenje šteje!

Sodelujte v anketi in pomagajte soustvarjati prihodnost naših vsebin.

Sodelujte
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta