Bojan Tomažič
Od leta 1996 so Dežurni krivci krivci za izdelke, pred katerimi človek sname kapo, odmaši ušesa, razum in srce. Leon Štrakl, Marko Čuš, Tomas Tibaut in Igor Ketiš so iz Svetega Jurija ob Ščavnici, in če se v glasbi pozna, je to velik plus. Torej res velja, da je v krajih, kjer so se rodili in živeli Karol Grossmann, Davorin Trstenjak, Anton Korošec, Edvard Vaupotič, Edvard Kocbek, Bratko Kreft, Vekoslav Grmič in drugi, res od nekdaj v zemlji, vodi in zraku nekaj, kar dela ljudi ustvarjalne. Dežurni krivci so Nikogaršnje mesto (Daleč od ljubezni) izdali leta 2001, akustične izvedbe so leto dni kasneje izšle na plošči Izštekani, Kakor človek je album iz leta 2003, Strup iz 2007., Fakti izpred šestih let (2013), Narobe svet je še ves svež.
"Ploščo smo delali šest let, po preverjeni recepturi, s sedaj že našim stalnim producentom Hannesom Jaecklom, tako da smo z zvokom zadovoljni," bobnar skupine Igor Ketiš povzame vtise članov benda o zadnjem izdelku, ko so ga prijeli v roke in preposlušali. "Pesmi so malo drugačne od zadnjega albuma Fakti, vrnili smo se h koreninam. Za naslovnico je na izjemen način poskrbel vsestranski umetnik Gregor Purgaj."
Pohlep je treba obvladati
Vsaka plošča je pomemben kamen v zgradbi, se zavedajo. "Pri vsakem se nekaj naučiš, postaneš zrelejši. In prvi odzivi na zadnjo ploščo, izšla je v vinilni verziji in na spletnem Bandacampu, so zelo dobri," reče. Kako njihova glasba deluje, so preverili tudi pri osnovnošolcih v domačem kraju, med poslušalci so bili tudi prvošolčki, enim je resda bilo preglasno, premnogi so bili navdušeni. "Bilo nas je kar strah tega koncerta, a je vse potekalo odlično. Upamo, da bo dogodek otrokom ostal v spominu in jih bo že kmalu začela zanimati tudi takšna zvrst glasbe." Otroci so za rokenrol, samo predstaviti jim ga moraš, verjamejo. "Menim, da je včasih alternativna scena, h kateri se tudi sami prištevamo, preveč izolirana, ograjena od okolice. Otrokom moraš pokazati, s čim se ukvarjaš, kako to zveni, in z zanimanjem prisluhnejo. Tako imajo vsaj izbiro, odločajo se tako lahko po svoje."
V poplavi je težko kaj razločiti
Glasba je res včasih spreminjala prepričanja ljudi in tudi narekovala način življenja. "Problem današnjega časa je poplava informacij in v njej izbirati prave ni lahko. Tudi v glasbi je tako, imamo dostop do skoraj vse glasbe v svetu prek mobilnega telefona, pred petindvajsetimi leti pa sem moral na avtobus in se vsaj pol ure peljati, da sem lahko kupil kaseto benda, ki me je zanimal," oriše veliko tehnološko spremembo, ki se nam je zgodila, ima pa širše posledice. "Poplava informacij povzroči tudi površnost, ker za vse nimamo časa. Možgani ne morejo sprocesirati toliko vsega naenkrat, ob tem smo še otopeli in potrebujemo šok, čustveno prizadetost, da se bomo odzvali. Glasba je lahko v pomoč, ji je pa težje ljudi motivirati."
Slovenska glasbena krajina je zanimiva tudi zaradi peščice izvajalcev, okoli katerih se vse vrti, ostali pa pišejo romane samo zase, navržem sogovorniku. On odvrne, da je bilo v Sloveniji vedno veliko bendov in je tako tudi zdaj. "So glasbeno zanimivi in imajo odlična besedila. Mediji in novinarji bi jih morali poiskati in jim dati možnost. Tam bi morali imeti ljudi, ki jih to zanima, čas bi morali imeti za raziskovanje in možnost najdene presežke objaviti. Glasbeni uredniki bi morali po kakovostnih kriterijih ločevati pleve od semena, pozitivno vplivati na okus povprečnega poslušalca. V komercialnih medijih bi tistemu, čemur sami pravijo novinarstvo in objektivna selekcija, lahko rekli samo nič od nič, copy-paste je njihovo glavno orodje." Medijsko kreiranje sveta brez robatosti povzroča robate odnose, robato družbo.
Seveda Dežurni krivci niso pesimisti. "Vsak dan bo bolje, tako je treba gledati na svet!" sugerira Igor Ketiš in pove, kako se tega lotevati. "Treba je ustvarjati naprej in se boriti za svoje ideje." Pri njih je, poudari, energije dovolj.
