
Morda ne veste, da je 25. maj dan brisače, resda ni uradno razglašen od kakšne svetovne institucije (kot dan stranišč, dan očetov, dan pravice vedeti, dan pozdrava, dan šolskega mleka, dan standardizacije), vendar ga ljudje označujejo. V Mariboru tretje leto zapored, letos v Kibli.
Gre seveda za poklon Douglasu Adamsu, avtorju znamenite knjižne serije Štoparski vodnik po galaksiji. Prvič so se duhovitega pisatelja z brisačo, ki jo omenja v knjigi kot približno najnajkoristnejšo stvar, ki si jo medzvezdni popotnik lahko omisli, spomnili leta 2001, dva tedna po njegovi smrti. Po tistem pisateljevi privrženci širom sveta petindvajseti dan v maju ves dan okrog vratu nosijo brisačo.
Pet knjig Štoparskega vodnika je v letih od 2014 do 2015 pri nas ponatisnila Založba Pivec, tam je izšla tudi šesta knjiga, ki jo je po Adamsovi smrti napisal njegov prijatelj Eoin Colfer.
Štoparji (po galaksiji) seveda poznate štoparski žargon.
Ta pravi frud tud ve, kje ima brisačo.
Brisača je orodje, orožje, in če je še snažna, tudi za higieno.
V prihodnosti bodo na drogovih za zastave visele brisače.
Topli čez mrzle lune Bete Jaglana
Brisača je torej približno najnajnajkoristnejša stvar, ki si jo medzvezdni popotnik lahko omisli in jo je dobro imeti okrog vratu. Adams je seveda napisal, zakaj. "Po eni plati ima veliko praktično vrednost - popotnik jo lahko ovije okrog sebe, da ga greje, ko prečka mrzle lune Bete Jaglana, na lesketajočih se plažah iz marmornega peska na Santraginusu V se lahko uleže nanjo in vdihava opojne morske hlape. Na njej lahko spi pod zvezdami, ki sijejo tako žareče rdeče na puščavskem Kakrafoonu, lahko jo razpne kot jadro na majhnem splavu in se odpelje po počasni težki reki Moth. Mokro lahko uporabi kot orožje v boju z golimi rokami, lahko si jo ovije okrog glave, da se zaščiti pred škodljivimi izparinami ali da se obrani pogleda traalskega hroščatega krvoloka (neznansko neumna žival: če ga ne morete videti, sklepa, da tudi on ne vidi vas - zabit kot štor, ampak zelo zelo krvoločen). Z brisačo je mogoče mahati v stiski, da prikličete pomoč, in seveda se z njo lahko tudi obrišete, če je še vedno dovolj snažna."
Če ga ne vidite, sklepa, da vas tudi on ne vidi
Oda majnemu gnetljivemu zelenemu svaljku


Pangalaktični grlorez je najboljši
Brisača je tudi dober pripomoček ob mizi, polni pijače, najboljša pijača po Štoparskem vodniku je pangalaktični grlorez. Adams je natančno opisal recept za ta zvarek: potrebuješ eno steklenico starega džanksa, ki ji dodaš merico vode iz morij Santraginusa V, v tej mešanici raztopiš tri kocke arkturskega megadžina, ki pa mora biti primerno ohlajen, sicer se izgubi ves benzin. Skoznjo moraš prebrbotati štiri litre falijskega močvirskega plina in s tem se pokloniš spominu na vse srečne štoparje, ki so v močvirjih Falije umrli od blaženosti. Potem čez hrbtno stran srebrne žlice priliješ merico ekstrakta kvalaktinske hipermete, ki prikliče v spomin opojne vonjave temnega kvaliktinskega pasu z vso njihovo sladko skrivnostjo, v mešalnik vržeš še zob algolskega sončnega tigra in opazuješ njegovo raztapljanje, ob tem vidiš prodiranje ognja algolskih sonc prav v srce napitka. Za zaključek dodaš še brizg zamfuorja in olivo. Vodnik opomni, da je treba napitek zelo previdno popiti, saj pangalaktični grlorez učinkuje nekako tako, kot bi vam raztreščili možgane z rezino limone, ovito okrog velike zlate opeke.
Knjige in filmska upodobitev Štoparskega vodnika so kultne, brisača vedno v pomoč. Ko pangalaktični grlorez, ki ima sicer zelo predvidljive učinke, povzroči kakšno presenečenje in seveda pri potovanju do bajeslovnega planeta Magrateja, kjer naj bi izdelovali planete. Saj veste: Zemljo so uničili zaradi gradnje hiperprostorske obvoznice.
Vogonska poezija učinkuje
V Mariboru so letos pripravili, tako Nino Flisar iz Založbe Pivec, kar se da šibko duhamoren obeležitveni program, začenši z delavnico pisanja vogonske poezije. Vogonska poezija je, kot bralci Douglasa Adamsa vedo, tretja najslabša v vesolju. Za primer objavljamo samo del ene pesmi: "O fredlene grumblajde, poscajne zame bele, kot pludrne globočnike iz grumaste črebele. Grompeč brodim te tu na moje bruntke pogrevone. Už da željabno me zajdaš z grubastimi drobulki, al da vte skrehnem truhno vuč, kar bo! S čremulki!"