Alpska kislica pri nas samoniklo uspeva samo po planinskih krajih, ki so nad 1000 metrov nadmorske višine.
Alpska kislica (Rumex alpinus L.) je trajnica iz družine dresnovk. Poznamo jo tudi pod domačima imenoma planinska kislica in alpsko ščavje.
Je trajnica z močnimi, pokončnim in brazdastim steblom, ki zraste do 1,5 m visoko. Na vrhu stebel se razvijejo v latasta socvetja združeni zelenkasti cvetovi. Rastlino spoznamo po velikih, neredko do 50 cm dolgih, dolgopecljatih pritličnih listih, ki so zaobljeno srčasti, po robovih rahlo rebrasti in skoraj enako dolgi kot široki. Ta vrsta pri nas samoniklo uspeva samo po planinskih krajih, ki so nad tisoč metrov nadmorske višine. Največkrat uspeva na gnojenih, z dušikom bogatih tleh, zato jo običajno najdemo v bližini pašnikov, tamarjev, planinskih koč, naselij in potokov, kjer pogosto pokriva velike površine. Nabiramo liste in korenino.
Najdemo jo v bližini pašnikov, tamarjev, planinskih koč, naselij in potokov, kjer pogosto pokriva velike površine.
Korenika alpske kislice vsebuje razne derivate antrakinona in grenčine, listi vsebujejo vitamin C in provitamin A.
Alpska kislica je uporabna na različne načine. Mlade liste nabiramo za solato, kuhane lahko uporabimo kot špinačo ali jih pečemo na maslu. Ponekod liste polagajo na vneta mesta na telesu, ker imajo hladilne in blažilne učinke. Na planinah pa v starejše liste zavijejo maslo, da se ne bi pokvarilo. Mlade liste lahko na podoben način kot zelje tudi kisamo. Stebla pa lahko uporabimo kot nadomestek za rabarbaro.
Na vrhu stebel se razvijejo v latasta socvetja združeni zelenkasti cvetovi.
Mlade liste lahko nabiramo celo leto.
Alpska kislica čisti ledvice in mehur, odvaja vodo in seč, uporablja se kot odvajalo, liste polagamo na vneta mesta na telesu, ker imajo hladilne in blažilne učinke.
Rastlino spoznamo po velikih, neredko do 50 cm dolgih, dolgopecljatih pritličnih listih.
OPOZORILO!
Bolniki z revmo, artritisom, protinom, ledvičnimi kamni in peskom naj ne uživajo alpske kislice.
ČAJ ZA ČIŠČENJE LEDVIC
Eno čajno žličko posušenih listov prelijemo s skodelico vrele vode. Pustimo stati osem do deset minut, precedimo, neoslajenega čaja spijemo na dan vsaj en liter.
ČAJ ZA ZAUSTAVLJANJE DRISKE
Eno čajno žličko posušene korenine alpske kislice zavremo v skodelici vode. Čaj naj vre pet minut, nato ga odstavimo, da se ohladi, precedimo in pijemo trikrat na dan po eno skodelico.
OBKLADEK Z LISTI ALPSKE KISLICE
Na vroče vnete sklepe polagamo stolčene liste alpske kislice. Stolčene liste zavijemo v krpo in prevežemo sklepe. Stolčeni listi delujejo hladilno in tako znižujejo temperaturo v vnetih sklepih. Lahko pa naredimo takšen obkladek tudi zvečer in gremo s tako povitimi sklepi spat. Zjutraj odvijemo in v hladni vodi speremo.
JUHA IZ LISTOV ALPSKE KISLICE
Potrebujemo: tri velike žlice olja, majhno čebulo, tri srednje debele krompirje, 15 grobo sesekljanih prevretih listov kislice, sol, poper.
Sesekljano čebulo in na kocke narezan krompir prepražimo na olju, dolijemo vodo in dušimo do mehkega. Dodamo sesekljane liste kislice in zalijemo z vodo. Solimo in popramo po okusu. Ko prevre, odstavimo.
SARMA IZ LISTOV ALPSKE KISLICE
Potrebujemo: 0,75 kg mletega mesa (svinjina in govedina), eno jajce, košček prekajene slanine, pest riža, dve srednje veliki rdeči čebuli, tri stroke česna, sol in poper, en kg mladih listov alpske kislice, juho za zalivanje, eno jedilno žlico moke, eno jedilno žlico paradižnikove mezge, eno čajno žličko sladke paprike, malo dobrega jabolčnega kisa, tri jedilne žlice kisle smetane.
Zmleto meso dobro premesimo, dodamo jajce, popraženo čebulo, strt česen, dosolimo in popopramo. Dodamo še pest opranega riža, ki smo ga prej v kropu mešali pet minut, nato pa ga oplaknili s hladno vodo. Dolijemo še zajemalko juhe. Liste kislice dobro operemo, meso razdelimo po listih in zavijemo.
Manjše liste alpske kislice, ki so nam ostali, zrežemo na rezance in jih potrosimo po dnu kozice. Nato zložimo sarme tako, da je zaviti rob spodaj. Povrh spet potrosimo kislico, dodamo na lističe narezano slanino, zalijemo z juho, dodamo žico paradižnikove mezge in počasi kuhamo. Po okusu dokisamo. Kuhani sarmi dodamo žlico prežganja, ki smo mu primešali še žlico paprike, nato pustimo, da sarma še nekaj časa vre. Kuhane sarme položimo na krožnik in jih polijemo s kislo smetano.
POLPETI IZ ALPSKE KISLICE
Potrebujemo: tri žlice olja, pol čebule, četrt kg kruha, malo vode, poper, sol, zelen peteršilj, štiri skodelice dušenih sesekljanih listov alpske kislice, dve jajci, moko po potrebi, strok česna, olje za peko.
Na olju svetlo prepražimo drobno sesekljano čebulo, primešamo namočen kruh, malo zalijemo z vodo (lahko z jušno vodo) in prekuhamo. Ohladimo, popramo, začinimo s strtim česnom, sesekljanim peteršiljem in posolimo. Primešamo sesekljane liste alpske kislice in jajci. Po potrebi dodamo še moke. Oblikujemo polpete in spečemo v vročem olju.
SOLATA
Potrebujemo: 0,5 kg mladih listov alpske kislice, 15 dag rdečega korenčka, en manjši gomolj zelene, bučno olje, sol, dve limoni ali dober jabolčni kis, česen.
Mlade liste alpske kislice narežemo in damo v večjo posodo ter prilijemo en liter mrzle vode. Nepokrito in na visoki temperaturi kuhamo pet minut. Korenček in gomolj zelene dobro očistimo in skuhamo do mehkega. Narežemo na kolute. Liste alpske kislice odcedimo, malo ohladimo, dodamo korenček, zeleno sol, pet jedilnih žlic bučnega olja, sok dveh limon ali pet jedilnih žlic dobrega domačega jabolčnega kisa, pet na grobo narezanih strokov česna. Solato dobro premešamo. Tako pripravljeno solato naj uživajo prebolevniki po raznih boleznih, predvsem z rano na želodcu in slabo krvjo.
