Ko smo doma, se boste najbrž spomnili stavka: "Ko bom imel/a več časa, bom …" No, čas pri večini res ni več izziv. A namesto da bi začeli več delati na sebi, telovaditi, se bolj redno in uravnoteženo prehranjevati, meditirati, brati in se izobraževati, marsikoga zdaj odnese, da bi ves dan poležaval pred TV-jem, ob računalniku ali telefonu, brskal po družbenih omrežjih in ob tem bolj ali manj nenadzorovano dajal v usta vse možno.
Ko nas življenje tako zelo stisne v kot, na žalost pogosto mnogi (še bolj) pozabijo nase, na svoje telo. Začno se (še bolj) zatekati k navadam, ki telesu škodijo. A ravno takrat naša telesa potrebujejo največ podpore in pomoči. V teh prav posebnih dneh je bolj kot morda kadarkoli prej pomembno, da ustvarimo in negujemo svoje mini dnevne rutine, ki nas ohranjajo zdrave, močne, gibčne, vitalne, osredotočene, motivirane, optimistične, pozitivne. Dobro počutje je namreč veliko lažje doseči s preventivo kot s kurativo.

Izvor skoraj vseh civilizacijskih bolezni

Številne študije dokazujejo, da dolgotrajni stres spremeni metabolizem našega telesa in lahko pripelje do hudih motenj v organizmu. V stanju stresa se tvori hormon kortizol, ki med drugim pospešuje degenerativne procese in razvoj z njimi povezanimi bolezenskimi stanji. Kortizol ima negativne učinke na spomin, učenje, zdravje in počutje. Zaradi njega se tudi nabira maščoba na predelih trebuha in bokov.

V stresu se telo ne more obnavljati

Celice v našem telesu se vseskozi obnavljajo, rastejo in nadomeščajo izgubljene odmrle celice. Ko pa je telo v stresu, ko je pripravljeno na prvinski "boj ali beg", kot bi v resnici šlo za življenje, se temu preprosto več ne morejo tako zelo posvečati. Ustavijo se praktično vsi procesi, razen tistih najnujnejših, potrebnih za preživetje.
Ko je človeško telo v stresu, prednostno porablja številne vitamine, minerale, aminokisline in maščobe za izgradnjo stresnega hormona. Če telo s hrano ne dobi naštetih hranil, se sprosti želja po prav določeni hrani. Telo ves čas komunicira z nami in nas opozarja. Vprašanje pa je, ali ga znamo slišati, še zlasti, če mu znamo prisluhniti. Da bi mu lahko, moramo namreč biti mirni in v svoji polni moči. Torej če želimo ohraniti dobro zdravje in vitalnost, moramo normalizirati stanje v organizmu in ga čim bolj približa normalnemu delovanju - zmanjšati proizvodnjo kortizola.

Navada je železna srajca

Na žalost lahko danes vsakodnevno iz vseh mogočih strani poslušamo informacije, ki nas delajo še bolj prestrašene, obupane in nam dajejo občutek nemoči, marsikoga vržejo v paniko, v občutek tesnobe, celo v depresijo. Večina ljudi se s temi občutki sooča tako, da posežejo po hrani, alkoholu, cigaretah, kavi, čeprav podzavestno, namesto da bi stresli stres iz sebe (dobesedno), se dobro zmigali in predihali. Tako se marsikdo v teh dneh neštetokrat znajde pred hladilnikom ali shrambo. Čeprav ve, da to ni dobro, ampak drugače preprosto ne zna, ne (z)more.
Osnovne navade in zadovoljevanje naših primarnih potreb po hrani, varnosti, toplini, ljubezni izvirajo že iz otroštva. Kot dojenček smo (za)jokali, celo (za)kričali, ko nam je nekaj manjkalo. In prišla je na primer mamica, nas potolažila, nam namenila nekaj svoje pozornosti, nam tako ali drugače dala mleko - in mleko je bilo sladkega okusa. Sledil je občutek ugodja in pomirjenosti, občutek varnosti, ki so si ga naši možgani zapomnili, vtisnilo se je v našo podzavest. Zatorej ni prav nič nenavadno ali čudno, da nam v stresnih situacijah tako zelo prija sladek okus.
Skozi odraščanje ter nove in nove situacije pa so se v nas nalagali novi in novi "programi", vzorci in prepričanja, med katerimi so morda tudi: "(Sladka) hrana te reši! (Sladka) hrana te pomiri! (Sladka) hrana te poteši!"
Veliko ljudi svoja čustva, kot so žalost, jeza, obupa, depresija, tesnoba, nemoč tolaži s hrano. A tako jih v resnici samo utišajo, pometejo pod preprogo. V resnici taka hrana in druge zdravju škodljive razvade človeka samo "omamijo" in potešijo le za kratek čas. Dokler enkrat vse skupaj ne udari na plan.
Ste tudi vi med tistimi, ki znajo reči "Ja, saj vse to vem. Uspe se mi držati dan, dva, tri - morda teden ali dva, potem pa je spet vse isto"? Če želimo, da bo kaj drugače, se bo treba odvaditi starih navad.

Ko se naslednjič slabo počutite, poskusite naslednje:

• Preverite svoje misli in občutke, jih prepoznajte - ozavestite in sprejmite, dovolite si občutiti ta občutek, nato pa ga spustiti; samo 90 do 120 sekund je potrebnih za to.
• Vstanite in naredite nekaj rahlih, nežnih poskokov ali zibajočih se gibov, ob tem pa pošteno pretresite celo svoje telo - roke, noge, boke.
• Vsaj dve minutki zavestno dihajte - osredotočite se samo na počasen vdih in počasen izdih.
• Postavite se v pozo zmagovalca - z rokama visoko v zrak - in tako stojte približno dve minuti, zraven pa izgovarjajte kake pozitivne afirmacije.
• Pojdite na zrak, v naravo ali vsaj na balkon oziroma na teraso. Nadihajte se svežega zraka, naužijte se sončka in njegove energije. Narava je naše zdravilo, zato bodimo čim več čim bolj v stiku z njo.

Tri skrivnosti

Kako ostati vitalni in fit?
1. Razvijte in ohranjajte dobro jutranjo rutino.
Rutino, ki vas bo podpirala ves dan. Rutino, s katero se boste naravnali, da lahko ne glede na vse imate dober dan.
Razmislite in si odgovorite na nekaj spodnjih vprašanj:
• Kdaj po večini vstajate?
• Ali vstanete 1-2-3 ali pa pritiskate na tipko za dremež?
• Imate kake svoje jutranje rituale?
• Katere so prve tri stvari, ki jih zjutraj, ko vstanete, naredite?
Da bi imeli čim bolj dober dan, bi bilo dobro uvesti in ohranjati vsaj dve navadi:
• Vstanite takoj, ko vam zazvoni budilka.
Četudi ste zdaj doma in vam morda ni treba vstajati zgodaj, vstajajte ob uri, kot ste takrat, ko ste hodili v službo. Naenkrat boste ugotovili, koliko časa imate čez dan na voljo in da si lahko brez slabe vesti vzamete nekaj časa samo zase.
In zakaj vstati takoj? Ker je vaša prva odločitev v dnevu: vstati in se spraviti v pogon. To pomeni, da vztrajno premagujete večino svojih izgovorov, zaradi katerih nenehno odlašate z odločitvami. Vztrajno premagujete občutek leno(bno)sti, ki vas drži ujetega v svojih krempljih prelaganja, odlašanja in neaktivnosti.
• Prvo uro budnosti se ne dotikajte telefona.
Prvo uro ne preverjajte pošte, sporočil, facebooka, instagrama ..., in si določite dve prioriteti dneva.
Izberite dve stvari, ki vam ta dan največ pomenita in bodite čez dan osredotočeni na izvrševanje tega. Ne glede na to, ali je to varčevanje denarja ali sprememba obnašanja do otrok, partnerja, staršev ali pa boste začeti telovaditi, kar ste si obljubili. Karkoli že sta ti dve prioriteti, si ju vtisnite v glavo, še preden začnete brskati po telefonu. Zakaj? Zaradi razvijanja vztrajnosti in osredotočenosti. Zato, da bo vaš dan kar se da dober dan. Jutranje brskanje po telefonu, prebiranje novičk na družbenih omrežjih in spremljanje življenja drugih vas lahko hitro spravijo v še večji strah, obup in paniko.
2. Jejte pametno in se redno gibajte.
Hladilniki in shrambe so zdaj pri mnogih napolnjene do zadnjega kotička - po eni strani za vsak slučaj, po drugi zaradi minimiziranja nakupovanja. A vse to predstavlja dodatne izzive.
Kljub temu da morda tega ne želite - češ, tisto, česar ne vem, ne boli -, enkrat tedensko vseeno stopite na tehtnico. Nato pa oblecite eno svojih priljubljenih lepih oblek ali hlač, da preverite, ali so vam še prav. Tehtnica morda kaže isto, a obsegi so se kljub temu lahko povečali. Maščoba je namreč precej lažja od mišic.
Če želimo imeti odlično zdravje, vitalnost, mladost, visoko vibracijo, moramo jesti hrano, ki to podpira, to je hrana, ki prihaja iz narave. Imejte redne obroke in jejte hrano, ki telo dejansko hrani in krepi, predvsem temno zelena zelenjava, jagodičevje, oreščki in semenke, kalčki … In ne pozabite piti vodo.
Izogibajte se predelani hrani, sladkarijam, sladkim pijačam, alkoholu, slanim prigrizkom …
3. In gibanje!
Ne glede na vse zapisano vam ni treba zdaj narediti sto stvari naenkrat in svoje življenje na 1-2-3 obrniti na glavo. Delajte majhne korake in korak za korakom. Pomembno je samo, da začnete. In tudi če kdaj odtavate ali vam kaj ne uspe (najbolje), se ne obsojajte, kritizirajte in ne kaznujte same sebe. Dajte si čas, kot ste ga dali svojemu otroku, ko se je učil hoditi. Zavedajte se, da vsak trenutek na novo izbiramo in kreiramo. Izberimo umirjenost in jasnost, znotraj tega pa delajmo korake v svoji lastni moči.