Končni cilj vse ustvarjalne dejavnosti je zgradba. Oplemenititi zgradbo je bila včasih najbolj prestižna naloga upodabljajočih umetnosti; te so bile nepogrešljivi sestavni deli velike gradnje. Danes obstajajo upodabljajoče umetnosti v svoji samozadostnosti, iz katere se bodo ponovno odrešile šele z zavestnim medsebojnim sodelovanjem vseh obrtnikov. Arhitekti, slikarji in kiparji se morajo ponovno naučiti dojemati in razumeti kompleksno obliko zgradbe v vsej njeni celovitosti in v njenih delih, šele potem se bodo njihova dela sama od sebe prežela z arhitektonskim duhom, ki so ga izgubila s salonsko umetnostjo.
To je aprila 1919 zapisal Walter Gropius, nemški arhitekt in teoretik (1883-1969) v manifestu Bauhaus, s katerim je utemeljil ustanovitev istoimenske šole oblikovanja, največje oblikovalske institucije dvajsetega stoletja (šola je na glavo obrnila vse dotedanje mišljenje umetnikov, nove zgradbe naj bi bile vse funkcionalne in preproste).

Končni cilj - vélika gradnja

Šola Bauhaus je stremela k zbiranju vsega umetniškega ustvarjanja v eno oziroma k ponovni združitvi vseh obrtno-umetniških disciplin - kiparstva, slikarstva, umetne obrti in rokodelstva - v novo umetnost gradnje in k izdelavi ličnih, oblikovno prečiščenih in funkcionalnih predmetov. Končni cilj Bauhausa je bilo enovito in celovito umetniško delo - vélika gradnja oziroma der grosse Bau.

Ustvarjanje v druženju

Poslopje šole Bauhaus v Dessauu je bilo ena najbolj pompoznih stavb v tistem času in to veličastnost ji lahko pripišemo še danes. Zgrajena je bila v enem letu in imela je vse pod eno streho: delavnice, učilnice, jedilnico, študentske sobe, stanovanja za profesorje ... Ker je bila vsa v steklu, je spominjala na kristalno katedralo. Zelo se je razlikovala od prevladujoče arhitekture tistega časa. Bila je prva takšna stavba v Evropi, s svojo podobo je vplivala na ves svet. Bila je tako svetla in čista, da je nekatere bolj spominjala na laboratorij kot na šolo za umetnost. Danes je, kot še številne zgradbe, nastale v obdobju Bauhausa, pod zaščito Unesca in eden najbolj obiskanih muzejev na svetu. Kreativnosti v tej zgradbi ni manjkalo, saj so se študentje in profesorji družili ves dan in skupaj ustvarjali novodobno prihodnost. V tem druženju so podrli vse meje in dojeli, da je v resnici vse povezano med seboj. Na Gropiusovo povabilo so na šoli učili Paul Klee, Vasilij Kandinski, Oskar Schlemmer, Johannes Itten in drugi vodilni umetniki modernizma.

Popolno skladje oblike in funkcije

Arhitektura, pohištvo in različni predmeti so v skladu z načeli Bauhausa oblikovani po načelu funkcionalnosti, saj mora estetska vrednost predmeta izhajati iz popolnega skladja oblike in funkcije. Za celotno Bauhausovo produkcijo je značilna največja možna enostavnost. Predmetom ni treba dodajati okraskov, ki bi skrili ali popravili grde dele, temveč je treba vse dele oblikovati na lep, umetniški način, potem bo predmet lep že sam po sebi.