Boris Jaušovec
Zunanji ministri članic zveze Nato so včeraj, zadnji dan zasedanja v Bruslju, prvega po novembru leta 2019 v živo, ker so vmes zavoljo pandemije covida-19 imeli zgolj virtualne sestanke, razpravljali o odnosih z Rusijo. Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je izpostavil, da pakt ostaja zavezan dvotirnemu pristopu: "Na eni strani odločno odvračanje in obramba, na drugi prizadevanja za dialog."
Na eni strani odločno odvračanje in obramba, na drugi prizadevanja za dialog
Zoper podnebne spremembe
Dvodnevno zasedanje zunanjih ministrov je bilo posvečeno zlasti pripravam na vrh, ki naj bi bil junija, pri čemer datum še ni potrjen, poroča slovenska tiskovna agencija STA. Vrh Nata naj bi na podlagi procesa Nato 2030 sprejel usmeritve glede krepitve politične dimenzije pakta in prenovo strateškega koncepta. Vsekakor Stoltenberg tudi poudarja, da bo vrh priložnost za nov začetek čezatlantskih odnosov, ki pa so jih začeli kovati že minula dva dni v Bruslju. Kajti sodeloval je novi ameriški zunanji minister Antony Blinken. Bruseljskega zasedanja se je udeležil tudi slovenski zunanji minister Anže Logar.
Med ključnimi izzivi so ministri izpostavili destabilizacijske dejavnosti Rusije, o čemer so podrobneje govorili včeraj, pa grožnje terorizma in sofisticiranih kibernetskih napadov. Govorili so še o prebojnih tehnologijah, vzponu Kitajske in celo o varnostnih posledicah podnebnih sprememb. Ministri so sprejeli izjavo, ki med drugim izpostavlja pomen transatlantskega partnerstva. Potrdili so dokumenta o Natovi agendi o podnebnih spremembah in varnosti ter zahtevi za posodobitev akcijskega načrta za povečanje vloge Nata pri naporih mednarodne skupnosti za boj proti terorizmu.
Plin za Nemce
Ameriški zunanji minister Antony Blinken je pred sestankom zunanjih ministrov Nata Nemčijo pozval k opustitvi gradnje ruskega plinovoda Severni tok 2 po Baltskem morju. Sicer da bodo državo doletele sankcije. Po njegovem gre za projekt, ki je slab za Evropo in slab za ZDA. "Je v nasprotju s cilji EU o energetski varnosti in ogroža interese Ukrajine, Poljske in drugih zaveznic," je bil oster Blinken, ki se je včeraj sestal tudi s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen.
O grožnjah iz ZDA smo povprašali novinarja nemškega političnega tednika Freitag iz Berlina Sebastiana Puschnerja. "Gradnja plinovoda, po katerem naj bi plin po obeh ceveh v obsegu 55 milijard kubičnih metrov letno stekel že konec prihodnjega leta, je tako daleč, da nemški in ruski investitorji od dokončanja gotovo ne bodo odstopili. Bo pa nemara Nemčija v zameno ZDA obljubila velika naročila njenega lahkega plina. Prav zanima me, kaj neki bomo Nemci počeli s toliko plina," je bil sarkastičen Puschner.
Ven iz Afganistana
Vodja slovenske diplomacije Logar je že prvi dan zasedanja v povezavi z vizijo Nato 2030 izpostavil potrebo po krepitvi čezatlantske enotnosti, političnih posvetovanj in partnerstev, posebno z EU. Glede Afganistana, od koder naj bi pakt deset tisoč zavezniških, predvsem ameriških vojakov po dogovoru ZDA s talibani umaknil do konca maja - a bo rok za umik zagotovo podaljšan - je Logar poudaril, da morajo Natovi nadaljnji koraki biti "prilagodljivi, usklajeni, preudarni ter temeljiti na razmerah in pogojih na terenu".
Po poročanju njegove službe za odnose z javnostjo je včeraj dodal: "Ključnega pomena je poziv afganistanski vladi in talibanom, da konstruktivno pristopijo k mirovnim pogajanjem in iskanju trajne, celovite in miroljubne rešitve. Kajti misija Odločna podpora je prišla do strateške prelomnice in treba je zaščititi dosežke zadnjih dveh desetletij na področju vladavine prava in človekovih pravic, še posebno pravic žensk in otrok."
Povezovanje po destrukciji
O pomenu tega sestanka zunanjih ministrov Nata, ki po Donaldu Trumpu spet utrjujejo vezi, smo se pogovarjali z obramboslovcem Vladimirjem Prebiličem: "Pod Trumpom je bilo v Evropi dosti negodovanja, ker je bil njegov način vodenja dokaj destruktiven. Novi predsednik ZDA Joe Biden si želi, da bi se ti odnosi izboljšali. Jasno je, da ZDA ne morejo same izboljšati globalne varnosti. Zato si ZDA želijo prijatelje. Rusija se namreč približuje Kitajski, ZDA pa to potiska v cono neudobja in je bila Bidnova izjava, kako ruskega predsednika Vladimirja Putina vidi kot morilca, popolnoma nepotrebna. Kajti to Rusijo odganja od Zahoda in jo sili v večje povezovanje s Kitajsko. Zato ZDA evropske zaveznice zdaj spet pridejo prav. Te, ki jim je Blinken tudi jasno povedal, da morajo pomagati odigrati učinkovitejšo vlogo na področju obrambe. Evropske države v resnici pri teh zmogljivostih niso optimalne. S Slovenijo vred. Pa niso tu so samo finančne obveze, kjer smo na predzadnjem mestu v Natu. Gre tudi za vojake in njihove zmogljivosti. Če smo že v klubu, si moramo stroške članstva deliti. Naša zastonjska vožnja temu ne more biti v prid."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
