Mestna skupščina Subotice je pred kratkim sprejela predlog za uveljavitev bunjevškega jezika kot uradnega jezika v Subotici, poleg srbskega, madžarskega in hrvaškega. Odločitev je kritizirala hrvaška skupnost v Vojvodini, ki meni, da Bunjevci na območju mesta Subotica ne predstavljajo najmanj 15 odstotkov prebivalstva, da bi v skladu s srbsko zakonodajo uveljavili njihov jezik kot uradni jezik. Trdijo, da je bunjevški jezik eno od narečij hrvaškega jezika, bunjevščino, ki je ikavsko novoštokavsko narečje, za razliko od srbskega ekavskega in hrvaškega ijekavskega narečja.
Krovno združenje hrvaške skupnosti v Srbiji, Hrvaški narodni svet (HNV), je obenem od srbskih oblasti zahteval, da bi na podlagi pozitivne diskriminacije, kot je bilo v primeru bunjevščine v Subotici, uveljavili hrvaški jezik kot uradni jezik v nekaterih drugih mestih v Vojvodini, kot so Apatin, Bač in Sombor. Na pobudo HNV so se ostro odzvali v Srbiji, predstavniki Hrvatov v Srbiji so bili deležni groženj, so poročali hrvaški mediji.
Bunjevci veljajo za hrvaško etnično skupino, ki se je na območje Vojvodine začela naseljevati v 17. stoletju, potem ko so se pred turškimi vpadi umaknili z območja današnje hrvaške Like in Primorja. Po razpadu nekdanje Jugoslavije so srbske oblasti spodbujala izločitev Bunjevcev iz hrvaške etnične skupine tudi z uvajanjem bunjevške narodne manjšine. Po popisu prebivalstva je bilo v Srbiji leta 2011 nekaj manj kot 17.000 Bunjevcev, večina pa jih živi na območju Subotice, kažejo podatki srbskega statističnega urada. V DSHV trdijo, da se je tri četrtine Bunjevcev v Vojvodini izreklo za Hrvate ter da za pobudo za uvajanje bunjevščine v Subotici stojijo Bunjevci, ki se nimajo za Hrvate. Gre predvsem za člane Zveze baških Bunjevcev, ki vztrajajo, da imajo lastno kulturo, tradicijo in jezik.
Po odpiranju javne razprave o uvajanju bunjevščine kot uradnega jezika na območju Subotice, so predstavniki hrvaške narodne manjšine v Subotici deležni hudih žalitev, groženj in ustrahovanja na družbenih omrežjih, kar so prijavili policiji. Od pristojnih srbskih organov pričakujejo ustrezno zaščito, so v četrtek zapisali v sporočilu za javnost hrvaškega zunanjega ministrstva. Dodali so, da so od srbskega zunanjega ministrstva zahtevali informacije o ravnanju srbske države in sprejetih ukrepih za zaščito varnosti predstavnikov hrvaške skupnosti v Vojvodini.
Na elektronski naslov Demokratske zveze Hrvatov v Vojvodini (DSHV) so v četrtek prejeli grožnjo, v kateri je neznanec grozil, da jih bo vse pobil z brzostrelko. Predsednik DSHV Tomislav Žigmanov je grožnje prijavil policiji, je poročala srbska tiskovna agencija Tanjug. Medtem je srbska policija danes potrdila, da so pridržali 40-letnega moškega iz Subotice, ki je pred nekaj dnevi na spletu grozil in žalil predsednico HNV Jasno Vojnić.
