Za slovenščino v šolah avstrijske Radgone

Boris Jaušovec Boris Jaušovec
13.11.2023 09:06
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Susanne Weitlaner, predsednica Kulturnega društva člen 7 za štajerske Slovence v Avstriji: "Slovenščina naj bo v ljudski šoli obvezna po urniku, ne pa odvisna od prostovoljnih prijav."
Boris Jaušovec

Zamisel predsednice Kulturnega društva člen 7 za Slovence na avstrijskem Štajerskem Susanne Weitlaner je, kot smo v Večeru že pisali, odmevala tudi med koroškimi Slovenci. Narodni svet koroških Slovencev, ena od manjšinskih krovnih organizacij, je spričo tega te dni v javnosti obudil svojo zahtevo o obveznem dvojezičnem šolstvu za vse učence v ljudskih šolah na južnem avstrijskem Koroškem, od Šmohorja do Pliberka. Nekaj, kar je na avstrijskem Koroškem po soglasnem sklepu deželnega zbora obstajalo že med letoma 1945 in 1958, ne pa, kot je sedaj, ko je treba otroka k dvojezičnemu pouku posebej prijaviti.

A vrnimo se k štajerskim Slovencem v Avstriji. Susanne Weitlaner je prejšnji mesec javno predlagala, da bi v tako imenovanem radgonskem trikotniku oziroma zlasti v vrtcu in ljudski šoli v avstrijski Radgoni otrokom ponudili obvezni predmet slovenščine po urniku vsaj eno uro na teden, tako kot pač obstajajo predmeti angleščina, matematika ali zgodovina: "To bi z dobro voljo na ljudski šoli v Radgoni lahko storili, saj vendar v okviru evropskih projektov že leta tesno sodelujejo s slovensko osnovno šolo čez Muro v Gornji Radgoni."

Kot nam je pojasnila predsednica, sedaj v ljudski šoli v Radgoni ponujajo zgolj fakultativni pouk slovenščine, bodisi kot tujega bodisi kot maternega jezika, obiskuje pa ga manj kot deset otrok: "Pa še to pride potem komaj ena ura slovenščine v eni ali drugi obliki na štirinajst dni. Boljše sicer kot nič, toda premalo!" Otroci na koncu šolskega leta pri slovenščini v izkaz ne dobijo ocene, pač pa zgolj zabeležko, da so ure opravili oziroma jih obiskovali. Tako ponudbo slovenščine imajo še nekatere druge šole, ne zgolj ljudske, zlasti na južnem avstrijskem Štajerskem - nekatere že od šolskega leta 2004/05, ko je prav omenjeno Kulturno društvo uspelo s svojo takratno pobudo.

Susanne Weitlaner je svojo zamisel najprej javno izrekla oktobra na frekvencah večjezičnega in manjšinskega Radia Agora s sedežem v Celovcu in tudi v manjšinski televizijski oddaji Dober dan, Koroška, Štajerska, ki jo poleg celovškega pripravlja tudi graški studio avstrijske javne televizije ORF: "Kakih drugih odzivov na mojo idejo ni bilo. Kar je pravzaprav ironično, saj je bila izrečena v slovenščini, ki je pa naslovniki očitno ne razumejo." Susanne Weitlaner je še povedala, da na Gozdarski šoli v Brucku ob Muri, kjer uči slovenščino, dijaki lahko izbirajo med štirimi obveznimi fakultativnimi predmeti, med dvema dodatnima gozdarskima predmetoma ter slovenščino in italijanščino. "Če izberejo slovenščino, se je nato učijo dve leti," je dodala.

Susanne Weitlaner si želi, da bi slovenščino sicer ponujal že radgonski vrtec, nato pa bi se ta predmet smiselno nadaljeval v ljudski šoli in tudi še v srednjih oziroma strokovnih šolah v Radgoni.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta