Danski politiki so odobrili gradnjo prvega otoka za obnovljivo energijo, na katerem bi proizvedli in shranili dovolj električne energije za tri milijone gospodinjstev. Prvi energetski otok na svetu bo velik približno 120.000 kvadratnih metrov, a še vedno upajo, da bo kmalu trikrat večji. Služil bo kot vozlišče za 200 velikanskih vetrnic na morju. S treh strani bo imel visoko zaščito pred valovi, z ene smeri pa bo omogočen dostop ladjam. To je največji gradbeni projekt v zgodovini Danske, njegova vrednost je ocenjena na 28 milijard evrov. Umetni otok sredi morja naj bi bil vsaj v 51-odstotni lasti države, delno pa v rokah zasebnega sektorja. Postavljalo ga bo dansko podjetje Orsted, kapaciteta vseh elektrarn pa bo sčasoma dosegla deset gigavatov. Z elektriko pa ne bodo oskrbovali le Dancev, temveč tudi sosednje države.
Jacob Ostergaard z danske tehniške univerze je za britansko televizijo BBC dejal, da bi lahko na otoku pridobljeno energijo porabljale Velika Britanija, Nemčija ali Nizozemska. Proizvajali pa bodo tudi tako imenovani zeleni vodik, ki bi ga lahko uporabili v ladijskem in tovornem prometu, letalstvu in industriji. Čeprav natančna lokacija energetskega otoka še ni razkrita, je že znano, da bo oddaljen 80 kilometrov od obale v Severnem morju. Danska televizija je poročala, da je državna agencija za energijo lani v svoji študiji označila dve območji zahodno od obale Jutlanda, kjer je morje razmeroma plitvo, saj njegova globina ne presega 27 metrov.
V skladu z danskim podnebnim zakonom se je država leta 1990 zavezala k ambicioznemu 70-odstotnemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov do leta 2030 in da bo do leta 2050 postala ogljično nevtralna. Decembra lani je sporočila, da končuje vsa nova raziskovanja nafte in plina v Severnem morju, ki ga želijo spremeniti v center obnovljive energije. Minister za energetiko Dan Jorgensen je ob tem pojasnil, da država preprosto spreminja smer. "To je nekaj zelo velikega," je za BBC povedal Ostergaard. "To je naslednji velik korak za dansko industrijo vetrnih turbin. Bili smo vodilni na kopnem, naslednji korak smo naredili na morju in zdaj stopamo naprej z energetskimi otoki - danska industrija tako še naprej pionirsko utira pot." Pri zeleni skupini Dansk Energi so komentirali, da so, medtem ko so se sanje začele uresničevati, najprej dvomili, da bo otok začel delovati do leta 2033, kot je načrtovano. Toda danski politiki so sprejeli konsenz in podprli enega največjih infrastrukturnih projektov. Nekdanji energetski minister Rasmus Helveg Petersen iz Socialno-liberalne stranke je dejal, da so se zamisli o energetskih otokih začele kot radikalna vizija, zdaj pa imajo soglasje vseh, da bi to uresničili. Manjši energetski otok že načrtujejo pri Bornholmu v Baltskem morju, vzhodno od celinske Danske, na njem naj bi proizvedli dva gigavata električne energije. Sporazum o dobavi električne energije s tega otoka v Nemčijo, Belgijo in na Nizozemsko je že podpisan.
Lani novembra je Evropska unija predstavila načrte, da bi za 25-krat povečala zmogljivosti vetrnih elektrarn na morju do leta 2050 in za petkrat do leta 2030. Obnovljiva energija zadostuje za približno tretjino sedanjih evropskih potreb po električni energiji.
