{api_embed_photo_L30}613574{/api_embed_photo_L30}Dr. Matej Avbelj, pravnik: "Predlog uredbe o vladavini prava je po moji oceni povsem skladen s pravnim redom EU in Lizbonsko pogodbo. Njegovo bistvo je v tem, da odpravi pomanjkljivosti obstoječega neučinkovitega sodnega in dejansko nedelujočega političnega mehanizma za zaščito vladavine prava EU po 7. členu Pogodbe o EU v primeru hudih, sistemskih kršitev vladavine prava. To stori tako, da obrne kronologijo zadev. Namesto da bi se Evropska komisija v leto in več dolgem postopku trudila pred Sodiščem EU dokazati, da država sistemsko krši vladavino prava, bo morala sodni spor sprožiti država članica, potem ko v odprtem demokratičnem političnem procesu v Svetu EU ne bo zmogla prepričljivo odgovoriti na z dokazi podprte in v svoji naravi sorazmerne ter začasne predloge ukrepov Evropske komisije.
Vladavina prava je temeljna vrednota EU, katere vsebina je v evropskem in nasploh zahodnem civilizacijskem prostoru skozi sodno prakso najvišjih sodišč in akademske tekste zelo jasno definirana. Bila je predpostavka za članstvo v EU in ostaja predpostavka članstva v EU, o tem ni nobenega dvoma. Njeno zagotavljanje pa je dolžnost tako političnih kot sodnih institucij. Vseh. Državnih in evropskih. Ločevati je treba med individualnimi, posamičnimi primeri kršitve vladavine prava in sistemskim ogrožanjem te ali celo njeno dejansko politično demontažo. Glede tega so med državami članicami v EU pomembne kvalitativne razlike. Dvoličnost je temeljni problem, saj v primeru njenega obstoja podpiramo samovoljo in arbitrarnost, ki sta nasprotje vladavine prava. Zato se je treba o teh vprašanjih pogovarjati odprto, demokratično, opirajoč se na jasna strokovna spoznanja in dokaze, kar se vse zahteva tudi v omenjenem predlogu uredbe. Pri tem pa je treba opozoriti, da največ dvoličnosti premoremo kar pri nas doma v Sloveniji. Naravnost začuden sem nad neskrito politično hipokrizijo dela slovenskega političnega prostora, ki ga imenujemo postkomunistična levica. Ta se v evropskem kontekstu zaklinja k spoštovanju vladavine prava, v Sloveniji pa celotno obdobje tranzicije posredno in neposredno, včasih tudi z grobimi zlorabami vladavine prava, prispeva k temu, da se nikakor ne moremo razviti v resnično demokratično in pravno državo."
{api_embed_photo_L30}613575{/api_embed_photo_L30}Dr. Marko Lovec, mednarodni politolog: "V času, ko smo se pridruževali EU, smo za napredek na poti morali izpolniti številne kriterije, ki so izhajali tudi iz splošnih določil o demokraciji in neodvisnih institucijah (tako imenovani Kopenhagenski kriteriji). Po vstopu tovrstni mehanizmi pogojevanja več niso obstajali, verjetno tudi zato ne, ker so vsi pričakovali, da bosta blaginja in učenje okrepila institucije v novih državah članicah. Namesto tega se je pokazalo, da so nekatere institucije delovale samo navzven, pro forma, krize EU pa so v kontekstu šibkih domačih institucij in negativnih učinkov v teh državah povzročile obrat stran od EU in neposredni konflikt med režimi, kot sta madžarski in poljski, ter institucionalnimi normami. Že Lizbonska pogodba je za zaščito temeljnih interesov EU na podlagi spoštovanja splošnih norm uvedla postopek po 7. členu, ki v skrajnem primeru omogoča odvzem glasovalnih pravic. Postopek je bil uveden zaradi nacionalpopulistov, kot je bil Haider. Postopek je bil v zadnjih letih sprožen proti Poljski in Madžarski. Pokazal se je kot relativno neučinkovit: predsedujoče države so oklevale s postavljanjem vprašanja na dnevni red, obtoženi državi sta se izmikali s pravnimi argumenti, ne nazadnje pa bi lahko v primeru glasovanja o odvzemu pravic zaščitili druga drugo. Pred zadnjimi evropskimi volitvami je dogajanje na Madžarskem in Poljskem postalo pomembna tema.
Nemško predsedstvo je skušalo pragmatično najti rešitev v smeri interpretacije mehanizma in zavez, da bo uporabljen samo v skrajnem primeru. Kot alternativa je bila predstavljena možnost dogovora 25 držav o reševalnem paketu izven obstoječega okvira in financiranju nekaterih rednih programov po dvanajstinah zadnjega letnega proračuna, kar pogodbe predvidevajo v primeru nedogovora. Ta alternativa bi imela negativne posledice za EU: države članice bi morale vire za reševalni sklad zagotoviti na podlagi medvladne pogodbe. Problemi novih držav članic so širši od spoštovanja posameznih norm; tehnokratski postopek vključevanja v EU, šibkost institucij v teh državah, drugorazrednost v procesih odločanja, socialnoekonomska izključenost delov prebivalstva in zunanji šoki - pogosto povezani z enostranskimi politikami EU - so prispevali k sedanjemu stanju. Mehanizem za zaščito pravne države naslavlja predvsem simptome, ne pa tudi vzrokov za stanje."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
