V minulih dvanajstih letih so mu mnogi očitali, da je premehak, zdaj mu nekateri znova oporekajo, da je krivičen. Visoki mednarodni predstavnik za Bosno in Hercegovino Valentin Inzko je namreč le dober teden pred iztekom mandata s sprejetjem zakona o spremembi kazenskega zakonika BiH, ki kriminalizira zanikanje genocida, povsem razbesnel oblasti v Republiki Srbski. Najglasnejši je seveda voditelj te entitete in donedavni predsednik tričlanskega predsedstva BiH Milorad Dodik, ki kriči, da odločitve, ki ima sicer zakonodajno moč, ne bo(do) upošteval(i).
Milorad Dodik je sprožil peticijo proti zakonu in dobil odgovor: protipeticijo
Dodik je pričel zbiranje podpisov pod peticijo, ki poziva k nespoštovanju tega člena kazenskega zakonika. Že takoj po petkovem Inzkovem sprejetju sklepa o spremembi zakonika je dejal, da bo parlamentu Republike Srbske predlagal, naj sprejme odločitev o prepovedi delovanja sodišča in tožilstva BiH na ozemlju Republike Srbske. V pozivu k peticiji se Dodik sklicuje na pravico do svobodnega izražanja mnenj, a tudi zanika, da se je v Srebrenici zgodil genocid. Ponovno je - kdo ve kolikič - tudi zagrozil z odcepitvijo Republike Srbske in v zvezi s tem dejal, da je napočil čas, da bosanski Srbi "naredijo svojo državo". Ob tem je Inzka in celotno mednarodno skupnost označil za "kretene". Njegov nediplomatski besednjak je sicer politikom znan, prav tako ljudem. Izzval je tudi protireakcijo: online platforma change.org je objavila protipeticijo in jo naslovila Želimo, da je Milorad Dodik prijet in da se ga procesira. Do zdaj jo je podpisalo že skoraj 40 tisoč ljudi.
"Trenutni član predsedstva Bosne in Hercegovine že dolg niz let krši mir in varnost vseh državljanov BiH. To počne s svojo retrogradno politiko ter z osebnimi stališči in izjavami, ki so praktično vsakič usmerjene proti nesrbskemu prebivalstvu v BiH," navaja peticija. "Mi smo edina država, ki jo negira njen predsednik," piše v peticiji. "Za BiH, za njeno bodočnost in za bodočnost njenih državljanov vleče destruktivne poteze že leta, ker želi prikriti ves kriminal, za katerim stoji zadnjih 30 let." Predlagatelji peticije, ki jo je do včeraj opoldne podpisalo že 40 tisoč ljudi, dodajajo: "To lahko označimo za Dodikov državni udar, da bi prikril svoje kriminalne in druge ilegalne aktivnosti."
Nekoliko bolj diplomatski od Dodika so sicer najvišji predstavniki Srbije. "Vsiljene odločitve niso nikdar nikomur prinesle nič dobrega, temveč samo delitve," je dejal srbski predsednik Aleksandar Vučić. "Toda žrtve Srebrenice zaslužijo pieteto in važno je, da z Bošnjaki gradimo prijateljske in bratske odnose," je dodal Vučić, ki je kot premier v Srebrenici leta 2015 doživel napad s kamenjem. Sedanja srbska premierka Ana Brnabić je Inzkovo odločitev označila za politično slabo. Dodala je, da bo to še bolj oddaljilo Sarajevo in Federacijo BiH od Republike Srbske in njenih stališč. Zakon bo začel veljati osmi dan po objavi na uradni strani urada visokega predstavnika v BiH ali dan po objavi v uradnem listu BiH. Zaporna kazen od šestih mesecev do petih let bo poslej grozila vsem, ki bodo zanikali vojne zločine v BiH, vključno z genocidom v Srebrenici, ki ne bodo spoštovali tozadevnih razsodb sodišča ter bodo poveličevali ali nagrajevali storilce teh kaznivih dejanj. Inzkovo odločitev je poleg Evropske unije podprlo tudi vplivno veleposlaništvo ZDA v BiH. V sporočilu za javnost so poudarili, da sta zanikanje genocida in poveličevanje vojnih zločincev nesprejemljiva.