Darja Kocbek
Z epidemijo koronavirusa je Nemčija kot največje gospodarstvo v EU in glavna gospodarska partnerica Slovenije zašla v gospodarsko krizo, katere razsežnosti mnogi še podcenjujejo. Nemško gospodarstvo se hkrati sooča s šokom na področju ponudbe in povpraševanja. Ob tem obstaja nevarnost, da se bo kreditiranje gospodarstva zaustavilo in se bo vrnila dolžniška kriza držav z evrom. Vse to zahteva obsežno podporo, ki mora biti ciljna in hitra, v časopisu Handelsblatt piše Clemens Fuest, vodja nemškega inštituta Ifo.
Nemška vlada je še v začetku leta računala, da bo rast nemškega gospodarstva letos dosegla 1,1 odstotka. Če se bo aktivnost gospodarstva samo za dva meseca znižala na 65 odstotkov, potem pa se bo rast vrnila na pričakovano raven, se bo na letni ravni gospodarstvo skrčilo za pet odstotkov, kar je enako skrčenje kot v finančnem letu 2009. Lahko pa bo še veliko slabše, opozarja Fuest.
Rešitev po njegovih besedah zato ni klasični konjunkturni program z znižanjem davkov in povečanjem izdatkov države. Dokler razmere zahtevajo "zamrznitev" gospodarske aktivnosti, je treba sprejeti ukrepe za zmanjšanje stranskih učinkov. Nujno je treba zagotoviti nadomestila za plače, pomoč ljudem, ki izgubijo dohodke. Verižne stečaje podjetij je treba preprečiti s sredstvi za zagotavljanje likvidnosti in z državnimi jamstvi. Malim podjetjem in samozaposlenim je treba za nekaj mesecev odpisati davke in prispevke, priporoča nemški ekonomist.
Najmanj 750 milijard evrov bo ECB namenila za odkup obveznic, s katerimi se zadolžujejo države in podjetja
Potrebni drastični ukrepi
Poskrbeti je treba, da ponudba kreditov za podjetja ne bo usahnila, zato morajo nadzorniki omiliti zahteve glede višine lastnega kapitala, ki ga morajo imeti banke. Vrnitev dolžniške krize visokozadolženih držav z evrom pa morajo preprečiti države članice skupaj z Evropsko centralno banko (ECB) z jasnim zagotovilom, da lahko vse države brez izjeme računajo na pomoč. "Zdaj so potrebni drastični ukrepi. Čas za zahteve, da morajo vlade zmanjšati zadolženost, banke pa prevzeti več tveganja, bo spet, ko bo kriza mimo," piše Clemens Fuest.
ZDA: Največja pomoč po II. svetovni vojni
Ameriška vlada namerava zagotoviti najmanj tisoč milijard dolarjev vreden paket pomoči gospodarstvu zaradi koronavirusa. To bo največji paket pomoči gospodarstvu ZDA v sodobni zgodovini oziroma po drugi svetovni vojni, ki bo zajel različne panoge; od letalske in turistične industrije do restavracij in barov. Vsota potrebnih sredstev sicer narašča sproti, tako kot naraščajo poročila o škodi, ki jo bo utrpelo gospodarstvo zaradi koronavirusa. Ameriški predsednik Donald Trump se je tudi odločil, da obudi zakon o vojni proizvodnji, ki je bil sprejet v času korejske vojne, s katerim bo, če bo potrebno, prisilil zasebna podjetja v proizvodnjo.
Vlade ukrepajo
Evropske vlade kljub temu že ukrepajo. Nemška pripravlja zakon za pomoč podjetjem, ki jim grozi insolventnost. Za kredite prek državne banke KfW namerava zagotoviti najmanj pol milijarde evrov. Poleg tega lahko nemška podjetja računajo na davčne olajšave, zaposleni pa na podpore. Nemška vlada ne izključuje podržavljenja strateških podjetij, če bo to potrebno.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je prav tako zagotovil, da vlada ne bo dopustila, da bi zaradi koronavirusa propadlo katero podjetje. Gospodarstvu namerava pomagati s krediti, preložitvijo plačil davkov, manjša podjetja lahko računajo na oprostitev plačila najemnine in komunalnih storitev. Po potrebi bo francoska vlada enako kot nemška podržavila podjetja.
Avstrijska vlada pripravlja zakonodajni sveženj za pomoč podjetjem v višini do štirih milijard evrov. Po besedah kanclerja Sebastiana Kurza bo s temi sredstvi zagotovila plačilno sposobnost podjetij in ohranitev delovnih mest. To pa ni zadnji ukrep, je še pristavil, saj gre za krizo, kakršne še ni bilo. Na pomoč lahko računajo mala in srednja podjetja pa tudi koncerni. Za nadomestila zaposlenim, ki jim bo treba skrajšati delovni čas, bo na voljo 400 milijonov evrov. Tudi Kurz ne izključuje podržavljenja podjetij, če bo to potrebno.
Italijanska vlada je za finančno pomoč podjetjem najprej predvidela 7,5 milijarde evrov, nato 12 milijard evrov, zdaj obljublja 25 milijard evrov. Od tega je več kot deset milijard predvidenih za pomoč družinam in podjetjem, ker zaradi koronavirusa nihče ne sme izgubiti zaposlitve. "Gradimo jez za pomoč ljudem in podjetjem. Italija je v prvih bojnih vrstah in želimo si, da bi Evropa sledila njenemu modelu," je dejal predsednik vlade Giuseppe Conte. To je le prvi sveženj, naslednji mu bo sledil aprila. Španska vlada je napovedala pomoč gospodarstvu v višini 200 milijard evrov.
