Samooklicani začasni predsednik Venezuele Juan Guaido je po spopadih med protestniki in varnostnimi silami venezuelskega predsednika Nicolasa Madure pozval mednarodno skupnost, naj premisli o vseh ukrepih za osvoboditev Venezuele. Medtem so tudi v Washingtonu obljubili, da bodo ukrepali, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Guaido je sporočil, da se bo v ponedeljek v Bogoti udeležil srečanja skupine iz Lime, ki se ukvarja z reševanjem venezuelske krize. Ob tem je mednarodno skupnost pozval, naj bo pripravljena na vse možnosti glede Madura.
Srečanja se bo udeležil tudi ameriški podpredsednik Mike Pence, ki je napovedal srečanje z Guaidojem. Medtem pa je državni sekretar Mike Pompeo obsodil sobotno nasilje, v katerem sta življenje izgubili najmanj dve osebi, ter obljubil, da bodo ZDA ukrepale. Glede na navedbe ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Washingtonu ne izključujejo oboroženega posredovanja. Danes je Pompeo za ameriško televizijo CNN izrazil prepričanje, da se Madurov čas izteka. "Napovedovanje je težko. Izbrati točne dneve je težko. Verjamem pa, da bo venezuelsko ljudstvo poskrbelo, da bodo Maduru šteti dnevi," je dejal. Ob tem je za večino nasilja na venezuelskih mejnih prehodih Pompeo okrivil oborožene skupine Madurovih privržencev, ki so znani pod imenom Colectivos. "Upamo, da bo vojska znova prevzela vlogo zaščite državljanov pred temi tragedijami. Če se bo to zgodilo, mislim, da se bodo zgodile dobre stvari," je rekel.
ZDA medtem po besedah Pompea ostajajo predane nalogi "zagotoviti Venezuelcem demokracijo, ki si jo tako zaslužijo". Pri tem pa je še Kubancem in Rusom očital, da so državo v zadnjih letih spravili na kolena.
Evropska unija pa je v današnjem odzivu pozvala varnostne službe in organe pregona v Venezueli k zadržanosti, prav tako jih je pozvala, naj v državo spustijo pomoč. Ker režim ne prepoznava humanitarne nujnosti, se večajo napetosti, so opozorili v uradu visoke zunanjepolitične predstavnice EU Federice Mogherini. "Ponavljamo naše strogo zavračanje in obsodbo nasilja ter kakršnihkoli pobud, ki bi lahko dodatno destabilizirale regijo," so zapisali. Ponovili so še prepričanje, da se lahko krizo v Venezueli reši le na političen način ter pozvali k svobodnim in demokratičnim volitvam.
Humanitarna pomoč, pretežno iz ZDA, je postala osrednja točka spora med Madurom in Guaidojem. Medtem ko vodja opozicije zagovarja, da Venezuelci zaradi vedno hujše krize nujno potrebujejo pomoč, jo venezuelski predsednik zavrača, saj da je to le pretveza za ameriško posredovanje. Maduro je zato zaprl mejne prehode.
V spopadih med protestniki in varnostnimi silami sta v soboto na meji z Brazilijo umrli najmanj dve osebi, tudi 14-letnik. Več kot 300 jih je bilo ranjenih na različnih mejnih prehodih z Brazilijo in Kolumbijo.
Juan Guaido, ki se je pred mesecem dni razglasil za začasnega predsednika države, je v soboto v kolumbijskem obmejnem mestu Cucuta, kjer se je zbrala humanitarna pomoč, formalno sprožil operacijo distribucije pomoči čez mejo, vendar so Madurove sile to blokirale.
Po izbruhu nasilja je Kolumbija za 48 ur zaprla mejo, da odpravijo nastalo škodo in ukazala vrnitev tovornjakov s pomočjo v notranjost države. Nekaj pomoči so sicer skušali v državo dostaviti tudi iz Portorika, vendar je venezuelska vojska ladjo poslala nazaj domov. Mednarodna pomoč se medtem kopiči tudi na karibskem otoku Curacao.
Med spopadi je nekaj venezuelskih vojakov izkoristilo priložnost in se pridružilo protestnikom oziroma odšlo čez mejo v Kolumbijo. Kolumbijska vlada poroča, da so jih do sobote zvečer sprejeli okrog 60. Guaido je vsem pripadnikom varnostnih sil, ki bodo zamenjali strani, obljubil amnestijo.
Danes je iz Brazilije prišla tudi novica, da sta v tej državi dva venezuelska vojaka zaprosila za azil.
Venezuela je pod Madurom padla v hudo krizo in državo je od leta 2015 zapustilo skoraj tri milijone ljudi. Zaradi pomanjkanja in lakote se beg nadaljuje in iz Venezuele vsak dan odide najmanj 5000 ljudi.
