
Kljub temu da slovenska politika slabo pozna notranjepolitične razmere v Venezueli, tam naša država od samostojnosti naprej na primer nikoli ni imela svojega rezidenčnega veleposlanika, pa je dogajanje v tej z nafto bogati južnoameriški državi postala pomembna slovenska notranjepolitična tema, ki razdvaja slovenski politični prostor po običajnih ideoloških linijah.
Venezuelska zgodba je dobila v slovenski politiki pospešek, ko je v ponedeljek slovenski zunanji minister Miro Cerar odločno napovedal, da bo vladi predlagal, naj Slovenija vodjo venezuelske opozicije in predsednika parlamenta Juana Guaidója prizna za začasnega predsednika Venezuele v upanju, da bo razpisal predčasne predsedniške volitve. Cerar je razmere v Venezueli, ne da bi navedel vire informacij, opisal kot zelo dramatične, ljudje pa da so v zelo težki situaciji: "Tam je huda ekonomska, socialna, tudi humanitarna kriza. V petih letih se je izselilo tri milijone ljudi. Vemo, da se ne spoštujejo človekove pravice."
Dvojni standardi EU
Med najbolj zagretimi podporniki menjave oblasti v Venezueli je tudi španska vlada. Ob tem se je mednarodna javnost spomnila na nasilno zatrt referendum za neodvisnost Katalonije. Nekdanji katalonski voditelj Carles Puigdemont je obtožil EU dvojnih meril ob priznanju Guaidoja za začasnega predsednika Venezuele in njegovih prizadevanjih, da bi Katalonijo razglasil za neodvisno.
Horvat: najprej razprava v državnem zboru
Mednarodno akcijo odstavitve Madura in inštalacije samorazglašenega predsednika so 24. januarja začele ZDA, sledile pa so ji nekatere evropske države. Guaidója je za začasnega predsednika priznala približno polovica članic Evropske unije. Vlada naj bi Cerarjev predlog obravnavala jutri. Potrditve, da se bo to res zgodilo, pa iz vladnih vrst včeraj nismo dobili. S Cerarjem se na primer ne strinjajo v SD, saj menijo, da bi morala vlada "pred samostojnim zunanjepolitičnim ravnanjem Slovenije, ki bi posegalo v notranje zadeve Venezuele, za to pridobiti mandat državnega zbora".
Da je bil zunanji minister Cerar vendarle prehiter v svoji napovedi, je razbrati tudi iz besed Jožefa Horvata iz Nove Slovenije. "Ne gre za priznanje države, gre za vprašanje priznanja Guaidója za začasnega predsednika ob pogoju, da morajo slediti svobodne demokratične volitve. A o tem mora pred odločitvijo vlade razpravo opraviti odbor za zunanjo politiko državnega zbora," je bil jasen Horvat, v prejšnjem sklicu parlamenta vodja zunanjepolitičnega odbora. Dodal je, da vprašanje vsebinske podpore Guaidóju za njih ni sporna, saj sledijo resoluciji Evropskega parlamenta, ki je opravil razpravo o Venezueli in podpira Guaidója za predsednika.

Cerar spet v Washington
Drugače od predhodnika, bivšega zunanjega ministra Karla Erjavca, je aktualni zunanji minister bistveno bolj aktiven v transatlantskih odnosih. Danes se bo že drugič v kratkem času po decembrskem uradnem bilateralnem obisku mudil v Washingtonu. Te dni se udeležuje srečanja zunanjih ministrov držav mednarodne koalicije proti skupini Islamska država. Spomnimo, na omenjeni seznam koalicije voljnih, ki šteje okoli 80 držav, je bila Slovenija uvrščena, ne da bi bila o tem obveščena.
Priznanje kot nevaren precedens
Nasprotno mnenje glede mednarodnopravno precedenčne operacije instalacije Guaidója imajo v Levici, opozicijski partnerici manjšinske vlade. Vodja poslanske skupine Levica Matej Vatovec je na vlado včeraj naslovil pobudo, naj Slovenija ne prizna Guaidója kot začasnega predsednika Venezuele, se zavzame za demokratično in miroljubno rešitev spora, ki ga mora razrešiti suverena država sama, poleg tega pa naj Slovenija obsodi intervencionizem in vmešavanje drugih držav v notranje zadeve suverene države ter takšno stališče zagovarja v forumih Evropske unije. Mednarodna pravnica in državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu dr. Dominika Švarc meni, da akcija postavitve Guaidója ni v skladu z mednarodnopravnim načelom prepovedi vmešavanja v notranje zadeve držav.
Da so mednarodnopravni temelji za akcijo ZDA in EU na trhlih temeljih, se dobro zaveda tudi Cerar, saj je priznal, da "EU kot celota ni pristojna oziroma doslej ni bila uveljavljena takšna praksa, da bi priznavala nosilce oblasti v posameznih državah. To se zdaj prepušča v odločitev posameznih držav".
Sili vlada v reprizo vilenske izjave?
Levoliberalni del javnega mnenja v Sloveniji išče vzporednice med morebitnim priznanjem Guaidója za predsednika in podpisom vilenske izjave. Leta 2003 je takratni zunanji minister Dimitrij Rupel podpisal znamenito Vilensko izjavo in Slovenijo zapletel v iraško vojno, čeprav ZDA nikoli niso predstavile otipljivih dokazov o obstoju orožja za množično uničevanje, ko so se lotili strmoglavljenja režima Sadama Huseina. Udovič meni, da bi vzporednice nastale, če bi se vlada odločila za priznanje Guaidója na svojo pest, ne da bi se o vprašanju izjasnil državni zbor.