
Venezuela, ena najbolj kaotičnih in revnih držav na svetu, ima naenkrat vsaj dva predsednika. Za predsednika države, kjer je inflacija neverjetna dva milijona odstotkov in iz katere je zaradi lakote in revščine pobegnila že več kot desetina prebivalstva, kar velja za največjo migrantsko krizo v južnoameriški zgodovini, se razglašata tako Nicolas Maduro, ki je drugi mandat po sumljivih in vse prej kot demokratičnih volitvah nastopil 10. januarja, in Juan Guaido, ki se je za predsednika oklical na množičnih protirežimskih protestih v sredo.
Predsednik št. 1: Nicolas Maduro
Za predsednika ga je izbral kar karizmatični venezuelski voditelj Hugo Chavez, ljudstvo je moralo danes 56-letnega Nicoasa Madura le še izvoliti. Toda že prvič, takoj po Chavezovi smrti leta 2013, je zmagal z minimalnih 50,62 odstotka glasov, za ponovno izvolitev maja lani pa je moral ta nekdanji voznik avtobusa in sindikalist prepovedati kandidiranje opozicijskim politikom, še prej pa odvzeti pooblastila legitimnemu parlamentu, v katerem nima podpore, in ga nadomestiti z ustavodajno skupščino, ki ji je dal vsa pooblastila in v kateri seveda prevladujejo njemu naklonjeni ljudje.
Predsednik št. 2: Juan Guaido
Predseduje parlamentu, ki ga uradna oblast ne priznava, in v sredo se je v ognjevitem govoru razglasil za legitimnega predsednika. Juan Guaido, 35-letni inženir iz Caracasa, je učenec nekdanjega vodje opozicije Leopolda Lopeza, ki je od leta 2014 v hišnem priporu, in je na čelu Ljudske stranke poenotil doslej razdrobljeno opozicijo. "Guaido je borec in večni optimist, hkrati pa ponižen in iskren," ga je opisal eden od voditeljev opozicije Freddy Guevara, ki se je pred Madurovim pregonom skril v čilsko veleposlaništvo. Prisega na demokracijo in poštene predčasne volitve.