Članice Varnostnega sveta ZN so na današnjem rednem zasedanju o Kosovu svarile pred enostranskimi ukrepi kosovskih oblasti, pri čemer so bile kritične tudi zaveznice vlade v Prištini, kot so ZDA. Slovenski veleposlanik Samuel Žbogar je pozval h kompromisom.
Žbogar je obe strani pozval, naj razmislita o mirnem sožitju, ki da je "edina opcija za trajno stabilnost regije". Kot je dodal, to pomeni tudi zaščito srbske manjšine.
Beograd in Prištino je pozval, naj okrepita zavezo za uresničevanje dogovorov, sprejetih pod okriljem EU, in privolita v kompromise ter se vzdržita enostranskih ukrepov in žaljivih izjav. "Srbijo pozivamo, naj sodeluje v preiskavi lanskoletnega napada oboroženih Srbov na kosovske policiste v Banjski," je dejal in obenem opozoril pred enostranskimi ukrepi vlade v Prištini.
Varnostni svet ZN je z razmerami seznanila vodja misije ZN na Kosovu (Unmik) Caroline Ziadeh, ki je poročala o zaskrbljenosti civilne družbe, politikov in prebivalcev severnega dela Kosova glede nedavnih enostranskih ukrepov, ki vplivajo na gospodarske, socialne in politične pravice tamkajšnje srbske skupnosti.
Ziadeh je kot sporne enostranske ukrepe navedla zapiranje poslovalnic pošte Srbije, prepoved uporabe dinarja, aretacije srbskih aktivistov in omenila poročila o prekomerni uporabi sile proti lokalnim Srbom. "Osrednji del naše misije je napredovanje in zaščita človekovih pravic na Kosovu," je dejala.
Podobne skrbi so izražali tudi drugi člani Varnostnega sveta. Predstavnica predsedujoče države v oktobru Švice je poudarila, da zadnji enostranski ukrepi kosovskih oblasti negativno vplivajo na varnost in vsakdanje življenje kosovskih Srbov. Pozvala je k mirnemu sožitju, spoštovanju pravic manjšin in upoštevanju demokratičnih načel z vladavino prava.
Namestnik ameriškega veleposlanika Robert Wood je izrazil zaskrbljenost zaradi neusklajenih ukrepov vlade v Prištini, ki da škodujejo manjšinam in pozval k nadaljevanju dialoga pod pokroviteljstvom EU.
Kosovska ministrica za zunanje zadeve Donika Gervalla-Schwarz in njen srbski kolega Marko Đurić sta se po pričakovanju besedno spopadla in za težave krivila drug drugega.
Đurić je trdil, da enostranski ukrepi Prištine ustvarjajo ozračje strahu in nestabilnosti. Nasilje nad Srbi po njegovih besedah narašča in samo letos naj bi bilo 90 napadov na Srbe in njihovo lastnino, zaradi katerih ni bil kaznovan nihče.
Varnostni svet ZN je pozval k ukrepanju, kosovsko kolegico pa obtožil, da zmerja predsednika Aleksandra Vučića, ki po njegovih besedah zelo dobro vodi Srbijo.
Gervalla-Schwarz je zanikala diskriminacijo Srbov in zatrdila, da se pravice manjšin spoštujejo. Poročilo o delu Unmika je označila za preveč prosrbsko, Srbijo pa je takoj za Rusijo označila za največjo grožnjo miru v Evropi.
