Na morda najpomembnejše volitve v zadnjih dvajsetih letih v Turčiji se jutri prvič odpravlja dobre štiri milijone mladih volivcev, ki ne poznajo drugega močnega voditelja Turčije kot zgolj Recepa Tayyipa Erdogana. Toda njegovo 21-letno vladavino tako na premierskem in sedaj še na predsedniškem mestu bi jutri lahko dejansko zapečatilo 64 milijonov Turkov, ki se bodo odpravili na parlamentarne in predsedniške volitve.
Nepričakovano darilo za Kilicdarogluja
Na obojnih volitvah se vladajoči stranki za pravičnost in razvoj (AKP) obeta poraz od koalicije šestih strank, ki za predsedniški položaj podpirajo tudi voditelja Republikanske ljudske stranke Kemala Kilicdarogluja. Če je pred dnevi še bilo vprašljivo, ali bi lahko Kilicdaroglu dejansko zmagal že v prvem krogu volitev, so se tik pred zdajci te možnosti kar močno povečale.
Razlog je odstop enega izmed preostalih dveh predsedniških kandidatov Muharrema Inceja, oba sicer v dvoboj Erdogan-Kilidaroglu ne bi mogla poseči, sta pa odnašala nekaj odstotkov glasov vsakemu izmed njih. Kilicdaroglu je sedaj v boljši poziciji, ker mu bo odstop Inceja prinesel glasove mnogih mladih volivcev, ki so ga podpirali. Zaradi okoli dveh do štirih odstotkov glasov, ki se utegnejo povsem preseliti k voditelju opozicije, je bil ob odstopu Inceja predsednik Erdogan seveda razžaloščen. Kilicdaroglu pa ga je seveda toplo pozdravil, potem ko je Ince pojasnjeval, da odstopa v dobro države.
Angažirani volilni opazovalec
Eden izmed volivcev, ki nestrpno čaka na volilni dan, je 40-letni Ali Egilmez. Ne bo zgolj oddal svojega glasu, temveč bo na enem izmed carigrajskih volišč kot opazovalec opozicije nadzoroval potek volitev. Parlamentarne stranke imajo pravico, da v volilnih odborih, ki bodo preštevali glasovnice, sodelujejo s svojimi predstavniki, neparlamentarne stranke pa lahko na volišča pošljejo tudi svoje opazovalce. Čeprav je Egilmez pripadnik Delavske stranke, ki v iztekajočem se sklicu parlamenta ni bila zastopana s poslanci v 600-članskem parlamentu v Ankari, bo vendarle sedel v volilnem odboru.
Kajti izjemno politično angažirani moški – od leta 2014 je kot volilni opazovalec strank ali nevladnih organizacij sodeloval na vseh volitvah – je Dobro stranko (IYI) Meral Aksener prepričal, da so ga kljub drugačni politični barvi vzeli kot volilnega opazovalca. Prinesti je moral le dovoljenje svoje stranke in zadeva je bila v ozračju medsebojnega strankarskega sodelovanja za konec Erdoganove vladavine rešena. "Prepričan sem, da moramo nadzorovati glasovanje. V polno funkcionirajoči demokraciji to morda ne bi bilo potrebno, saj v takšnih okoliščinah vse poteka gladko. Toda v Turčiji ta predpostavka ne drži," pravi Egilmez. Našteva slabe izkušnje opozicije pri prejšnjih volitvah in tudi referendumu o uvedbi predsedniškega sistema, ki ga je Erdogan le za las dobil. "Takrat so mnoga volišča več ur ostala brez elektrike, anatolska tiskovna agencija ni več ur objavljala uradnih rezultatov, sredi belega dneva so bile odkrite nezapečatene volilne skrinjice in neožigosani volilni lističi," se spominja Egilmez.
Turki gredo radi na volišča
Podobno kot na drugih volitvah se tudi tokrat pričakuje visoka volilna udeležba. Turki se več kot kot s 75 ali 80 odstotki volilne udeležbe radi oglasijo na volitvah. Ker nimajo svobodne medijske krajine in v mnogih obdobjih tudi ne možnosti povsem svobodnega izražanja svojega mnenja, radi na volilni dan na voliščih povedo, kaj si mislijo.
Previdnost opozicije
Poleg strankarskih volilnih opazovalcev bo volitve spremljajo še na tisoče opazovalcev dveh nevladnih organizacij in nekaj sto opazovalcev OVSE. Glavna opozicijska stranka bo v carigrajskem volilnem okrožju poleg svojega opazovalca na vsakem od 1915 volišč imela tudi večinoma kar po dva odvetnika. "Ta bosta lahko takoj ukrepala, če bi se pojavile kakšne težave," razlaga poslanska kandidatka CHP v okrožju Atasehir Aysemin Gülmez. Glavna opozicijska stranka bo tudi sama vzporedno zbirala podatke o volilnem rezultatu, ki ji ga bodo iz celotne države po preštetih glasovnicah sporočali njihovi zastopniki v volilnih odborih. Tako dobljene rezultate bodo nato primerjali z uradnimi podatki in ugotavljali, ali je kje prišlo do poneverb.
Še en dvig minimalne plače
Tik pred volitvami je Erdogan v četrtek napovedal še dvig minimalne plače zaposlenih v javni upravi na tisoč evrov. To bo že drugi dvig minimalne plače letos, ko je ekonomska kriza v državi močno načela kupno moč prebivalstva. Prav tako je poskušal dvoriti Kurdom, rekoč, da se bo zoperstavil vsakomur, ki bo poskušal okrniti njihove pravice. Toda prav med njegovo vladavino je bil mirovni proces s Kurdi zaustavljen.
Da bi lahko prišlo do poneverb, ne more izključiti niti dr. Berk Esen, politolog iz univerze Sabanci. "Turčija ni Belorusija, Rusija ali Venezuela. Volitve tukaj so bolj ’čiste’. Če bo prišlo do posegov v volilne rezultate, se utegne to zgoditi na jugovzhodu na kurdskih območjih ali pa na območju, ki je bilo prizadeto zaradi potresa," razmišlja Esen. Posegi bi lahko bili torej manjši, ki jih bo težje zaznati, še dodaja.
Egilmez vseeno upa, da bodo volitve poštene in da prevar ne bo: "Volitve so festival demokracije. Ne bi smele predstavljati strašljive stvari, kjer se ljudje bojijo, ali bodo volitve ukradene." Ob strahu, da bi lahko prišlo do volilnih prevar, je med mnogimi opozicijskimi podporniki sicer čutiti tudi strah, da bi lahko prišlo do povolilnega nasilja, ker morda AKP in Erdogan ne bosta pripravljena sprejeti poraza.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
