V Gazo se po enajstih dneh spopadov vrača življenje

Četrta vojna Izraela s palestinskim gibanjem Hamas, ki nadzoruje območje Gaze, se je končala tako kot prejšnje tri - z neodločenim izidom. Izraelska vojska in politika s premierjem Benjaminom Netanjahujem čelu sta razglasili izjemno zmago, gibanje Hamas, ki marsikje na Zahodu velja za teroristično organizacijo, prav tako. A resnici na ljubo se ni spremenilo nič; izraelske rakete in bombe so res porušile del Hamasove infrastrukture in predorov, skopanih med Gazo in Izraelom, Hamas pa je dokazal, da lahko z raketami doseže tudi Tel Aviv in Jeruzalem, kjer so se tuljenja siren že malo odvadili. Bilanca enajstdnevnih spopadov je tragična: v Gazi je umrlo okoli 250 ljudi (Izrael trdi, da od tega 225 borcev Hamasa, medtem ko palestinske oblasti poročajo o okoli sto mrtvih ženskah in otrocih), v Izraelu je umrlo dvanajst civilistov.

Brezzoba diplomacija

Varnostni svet Združenih narodov (VS ZN) je v sobotni izjavi pozdravil prekinitev ognja med Izraelom in Palestinci ter izpostavil "potrebo po takojšnji humanitarni pomoči palestinskemu civilnemu prebivalstvu, predvsem na območju Gaze". VS ZN je obenem podprl poziv generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa, naj mednarodna skupnost sodeluje z ZN pri razvoju celostnega in trdnega svežnja pomoči za hitro in trajno obnovo območja. Prav tako so v VS ZN poudarili pomembnost doseganja trajnega miru, ki naj temelji na viziji regije, kjer demokratični državi živita druga ob drugi v miru in s priznanimi mejami. Toda pri tem ne gre spregledati, da je lahko najpomembnejši organ svetovne organizacije izjavo (ne deklaracije) sprejel šele, ko so iz nje črtali obsodbo izraelske prekomerne uporabe sile. To so namreč zahtevale Združene države Amerike, ki so na treh prejšnjih zasedanjih VS zagrozile z uporabo veta.

Dokaj medlo in diplomatsko, a česa drugega niti ni bilo pričakovati, se je odzval tudi ameriški predsednik Joe Biden. "Ni spremembe v moji zavezanosti varnosti Izraela in pika, ni spremembe," je poudaril Biden. Vendar pa je še vedno potrebna rešitev dveh držav. "To je edini odgovor, edini odgovor," je izpostavil. Poudaril je še, da dokler regija ne bo "nedvomno" priznala obstoja Izraela, ne bo miru. Ob tem je sporočil, da je Izraelce pozval, naj končajo spopade med skupnostmi v Jeruzalemu. Obljubil pa je tudi pomoč pri organizaciji obnove Gaze, ki je bila v spopadih med palestinskim gibanjem Hamas in Izraelom močno poškodovana.

Ni sprave med Palestinci

Že pred tem je ameriški zunanji minister Antony Blinken, ki naj bi ta teden odpotoval v Izrael in na palestinska ozemlja, po telefonu govoril s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom. Blinken je poudaril pomen nadaljevanja sodelovanja med ZDA in Palestinci pri preseganju ovir pri razvoju bilateralnih odnosov. Poudaril je iskrenost ameriške vlade za utrjevanje partnerstva s Palestinci, kar bo imelo pozitiven vpliv na regionalno varnost in stabilnost.

Abas je poudaril, da lahko do stabilnosti in varnosti pride le, če se najde politična rešitev, ki bo končala izraelsko okupacijo ozemlja Palestine s prestolnico Vzhodnim Jeruzalemom. To bi lahko dosegli preko bližnjevzhodnega kvarteta in na osnovi spoštovanja mednarodno legitimnih resolucij. Problem je le v tem, da Hamas predsednika Abasa ne priznava kot palestinskega predsednika. Abasova stranka Fatah namreč nadzoruje le Zahodni breg, medtem ko jo je Hamas leta 2006 iz Gaze pregnal.

Na območje Gaze, kjer na 360 kvadratnih kilometrih živi okoli dva milijona ljudi, je tudi pričela pritekati človekoljubna pomoč, potem ko je Izrael odprl prehod Kerem Šalom. Po podatkih Sklada ZN za otroke (Unicef) je bilo svoje domove med spopadi na območju Gaze primorano zapustiti prek 100.000 ljudi. Oblasti v Gazi pa navajajo, da je 1800 stanovanjskih enot neprimernih za bivanje, tisoč pa naj bi jih bilo uničenih.