Več tisoč ljudi se je danes v Berlinu zbralo na dogodku v spomin na umor komunističnih voditeljev Karla Liebknechta in Rose Luxemburg pred 105 leti. Številni udeleženci so položili rdeče nageljne k njunemu spomeniku na osrednjem berlinskem pokopališču Friedrichsfelde, vodstvo stranke Levica pa vence.
Policija je dopoldne poročala o več kot tri tisoč udeležencih dogodka, organizatorji so navedli, da jih je bilo skupno okoli pet tisoč. Prišlo je do izgredov, v katerih je bilo po navedbi policije poškodovanih 21 policistov, ki so poskušali preprečiti po njihovem mnenju kazensko pregonljive izjave enega od udeležencev. Štiri policiste so odpeljali v bolnišnico, 16 protestnikov pa pridržali, je sporočil tiskovni predstavnik policije. Med protestniki so bili tudi podporniki propalestinskih skupin.
Nemški skrajno desničarski prostovoljni vojaki so ustanovitelja Komunistične stranke Nemčije (KPD) Karla Liebknechta in Roso Luxemburg ubili 15. januarja 1919 v Berlinu po t. i. vstaji spartakovcev. Stranka Levica tradicionalno vsako leto na njunem grobu organizira spominsko slovesnost, ki se je običajno udeleži več tisoč ljudi.
Luxemburgova in Liebknecht, oba rojena leta 1871, sta bila v revolucionarni vihri, ki je po koncu prve svetovne vojne zajela Berlin, voditelja revolucionarnega gibanja in na čelu Spartakove zveze. Ta je bila sprva revolucionarno krilo Nemške socialdemokratske stranke (SPD). Verjeli so v oblast delavcev in se zavzemali za uvedbo nemške sovjetske republike. 1. januarja 1919 je zveza prerasla v Komunistično stranko Nemčije (KPD). Komunistični revolucionarni odbor pod vodstvom Liebknechta, ki je bil poslanec socialdemokratske stranke, je v noči na 6. januar 1919 v Berlinu oklical nemško sovjetsko republiko, vlado socialdemokrata Friedricha Eberta pa razglasil za odstavljeno. Spartakovci so pozvali k vstaji, ki so jo reakcionarne oborožene enote v tednu med 6. in 13. januarjem krvavo zadušile. Zatem sta bila Liebknecht in Rosa kot voditelja revolucionarnega gibanja aretirana in ustreljena.
