Ne samo v zraku in na morju, kot je sprva predlagal Kijev, temveč tudi na kopnem, kar je donedavno svetovalec ukrajinskega predsednika Andrij Jermak kategorično zavračal, Kijev pa je take predloge označeval za kapitulacijo. Za zdaj je govora o 30-dnevni ustavitvi spopadov z možnostjo podaljšanja. 

V zameno za tako stališče Ukrajine so ZDA že ponovno vzpostavile dobavo vojaške pomoči Ukrajini in znova začele posredovati obveščevalne podatke. Washington upa, da bo na tak predlog pristala tudi ruska stran. Še ta teden bi moral v Moskvo prileteti posebni odposlanec Donalda Trumpa za Bližnji vzhod Steve Witkoff, ki naj bi ruskemu voditelju Vladimirju Putinu predstavil načrt. 

Putin in drugi predstavniki ruskih oblasti so pred tem večkrat ponovili, da nasprotujejo premirju in da je za njih sprejemljiv samo "dolgoročni mirovni sporazum". Pri tem so navedli, da bi morala ukrajinska stran štiri regije, ki so trenutno vsaj deloma pod nadzorom ruske vojske, priznati kot del Rusije. Poleg tega zahtevajo, da se Ukrajina razglasi za nevtralno državo in tako odpove članstvu v Natu. Analitiki tako menijo, da bo Moskva verjetno ta načrt zavrnila, verjetno pa na to računa tudi Kijev, ki sprva ni želel govoriti o nikakršnem premirju.

Na potezi je Moskva

Vendar pa se v medijih pojavljajo namigi, da bi Kremelj lahko pristal na prekinitev ognja. Ključno vprašanje pri tem je, kaj lahko ZDA ponudijo Rusiji. Če bodo odpravile sankcije in poleg premirja še nekaj ponudile, bi to lahko bil močan argument. 

Rusija ima na bojišču iniciativo in vztrajno napreduje, a za to plačuje visoko ceno. Za nadaljevanje vojne in dosego ciljev pa bo potrebnih še več žrtev in naporov. Razglasiti bo treba tudi novo mobilizacijo in gospodarstvo popolnoma podrediti vojski, prav tako pa vse proračunske postavke okrniti na račun vojaških izdatkov. Vse skupaj bi lahko vplivalo na stabilnost Rusije. Rusi namreč večinsko podpirajo premierje, vendar pod pogojem, da Rusija zadrži zavzeta ozemlja. 

Zavrnitev premirja bi lahko imela negativne zunanjepolitične posledice. ZDA bodo še okrepile pritisk s sankcijami, povečale oskrbo Ukrajine z orožjem, zaradi vrnitve "skupnega sovražnika", ki ga pooseblja Putin, pa bo vse manj verjeten razkol med Evropo in ZDA. 

Končanje vojne pa bi lahko predstavljalo priložnost, da Rusija normalizira odnose z ZDA in Evropo. Obstajala bi možnost, da Moskva vpliva na vse večje razprtije med ZDA, Evropo in Kitajsko. 

Kursk

Pomemben dejavnik je tudi dejstvo, da je ruska vojska skoraj v popolnosti pregnala ukrajinske sile iz Kurska. Ukrajinski popolni umik iz ruske regije je tako le še vprašanje časa. S tem pa je odpravljen tudi eden izmed glavnih argumentov Kremlja za nadaljevanje vojne na bojiščih. Konec vojne bo Rusija prikazala kot zmago, ker je uspela zavzeti del ozemlja svoje sosede, pri tem pa ni izgubila svojega. 

Doseganje političnih ciljev, ki si jih na relaciji z Ukrajino in Natom zastavlja Moskva, bi lahko bilo mogoče brez vojaške akcije. ZDA so namreč že jasno izrazile stališče, da Ukrajina ne bo članica Nata, kar se tiče notranjih procesov v Ukrajini, pa so ti vezani na končanje vojne. 

Kako se bo Putin odločil, bo znano v prihodnjih dneh. Morda bo zavrnil, morda pa podprl premirje. Ali pa bo postavil pogoje za ustavitev spopadov. To bo stvar pogovorov. Čeprav se trenutno govori o 30-dnevni ustavitvi spopadov, pa ni zelo verjetno, da bi se po tem obdobju lahko začela nova vojna.