Ukrepi vlad za podporo medijem po Evropi: Avstrija in Švica sta medije že podprli

Med tistimi, ki jih je pandemija koronavirusa zaradi izpada prihodka od oglaševanja zelo prizadela, so tudi mediji. Nekatere države so jih v okviru protikriznih ukrepov za razliko od slovenske, ki ukrepov posebej za medije ni prepoznala kot pomembnih pri spopadanju s koronakrizo, že podprle. Med njimi je Avstrija, kjer medije država podpira tudi sicer. Podobno je v Švici, kjer so se v času krize prihodki medijev od oglaševanja zmanjšali za 60 do 95 odstotkov. V Nemčiji je vlada letos prvič v proračunu predvidela 40 milijonov evrov za pomoč medijem. Avstrijski parlament je potrdil pomoč za medije v višini 32 milijonov evrov. Za zasebne televizijske in radijske postaje so od tega predvideli 15 milijonov evrov, za dnevne časopise 12,1 milijona evrov, za tednike 2,7 milijona evrov in za nekomercialne zasebne televizijske in radijske postaje dva milijona evrov.

Pripombe, vezane na kakovost vsebin

Novinarske organizacije in nekateri mediji sicer opozarjajo, da je tiskana naklada kot kriterij za pomoč časopisom sporna, saj ne upošteva velikosti uredništva, predvsem pa ne vloge kritičnega novinarstva. Po tem kriteriju so do najvišjih subvencij upravičeni tabloidi, država podpira tudi medije, ki širijo rasistične vsebine. "Zelo pomembno je medije v krizi podpreti/reševati, toda zakaj je kriterij za pomoč tiskana naklada," sprašuje novinar nacionalne TV ORF. Tudi avstrijski novinarski klub Concordia pravi, da bi bilo treba podpreti kakovost namesto naklade. Novinarji dnevnika Der Standard so izračunali, da je med dnevniki do najvišje krizne podpore upravičen tabloid Kronen Zeitung (2,72 milijona evrov), med splošnoinformativnimi dnevniki na najvišji znesek pomoči lahko računa Kleine Zeitung (1,19 milijona evrov), Kurier na 680 tisoč evrov, Standard na 520 tisoč evrov in Die Presse 450 tisoč evrov. Več medijev, ki so prav tako pomembni za obveščanje javnosti, krizne subvencije avstrijske države ne more dobiti. Med njimi so digitalni mediji in časopisi, ki izhajajo redkeje kot na teden. Po poročanju dunajskega dopisnika nemškega Die Zeit to ni odločitev avstrijske vlade pri pripravi krizne pomoči, ampak posledica zakonodaje, ki je podlaga za subvencioniranje medijev. Dopisnik Sebastian Loudon avstrijski vladi sporoča, da bo po koncu krize pravi čas, da sistem podpore medijem na novo premisli in določi nove pogoje, ki bodo omogočili podporo resnemu novinarstvu ne glede na prenosnik, in tako politiko odklopi od tabloidov.

Pomoč hišam, ki ne bodo izplačevale dividend

Švicarski parlament je potrdil zakon, na podlagi katerega ima po poročanju Suddeutsche Zeitung tiskovna agencija Keystone-SDA za krizno pomoč na voljo do 10 milijonov frankov (9,5 milijona evrov), da bo medijskim naročnikom novice še vedno lahko ponujala v glavnem brezplačno. Pošti je parlament naročil, da lokalne in regionalne časopise dostavlja brezplačno, dnevnike pa po nižji ceni, za kar so poslanci namenili 35 milijonov frankov (33 milijonov evrov). To pomoč lahko dobijo le časopisne hiše, ki letos ne bodo izplačale dividend. Za subvencioniranje regionalnih radijskih in televizijskih postaj so švicarski poslanci namenili 30 milijonov frankov (28,5 milijona evrov). Švicarska vlada je krizni pomoči medijem nasprotovala, ker pripravlja novo zakonodajno za podporo medijem, ki naj bi bila sprejeta poleti. Krizna pomoč bo ostala v veljavi do sprejetja nove zakonodaje. V predlogu je predvidena razširitev posredne podpore plačljivim dnevnikom in tednikom. Da bi razbremenila tudi manjše časopise, želi švicarska vlada znesek za zvezno pomoč povečati s sedanjih 30 na 50 milijonov frankov na leto. Poleg tega je v predlogu nove zakonodaje predvidena finančna pomoč za spletne medije v višini 30 milijonov frankov na leto.

O financiranju in vplivu

V Nemčiji so poslanci Zelenih in Levice vlado pozvali, naj zaradi pandemije koronavirua razmisli o večji finančni pomoči novinarjem. Časopisni založniki pomoč v isti sapi pričakujejo in zavračajo. Mathias Döpfner, predsednik združenja založnikov časopisov in digitalnih medijev ter prvi mož založbe Springer, pojasnjuje, da neposredni državni pomoči niso naklonjeni, ker se bojijo, da bi si prek nje politika lahko zagotovila vpliv na novinarsko poročanje.
V isti sapi pa Döpfner v pogovoru za Spiegel tudi pravi, da je morda zdaj priložnost za takojšnjo pomoč. Časopisni založniki v Nemčiji že več let lobirajo za državno pomoč. Podpora in zavračanje v isti sapi je posledica tega, da založniki lobirajo za subvencioniranje dostave tiskanih časopisov, ker so ti stroški v zadnjih letih močno zrasli. Ta pomoč bi po podatkih glasila združenja založnikov morala znašati 700 milijonov evrov na leto. Zavračanje pomoči pa je posledica tega, da v Nemčiji ne pride v poštev državna podpora novinarskim uredništvom in razvijalcem spletnih medijev. V nekaterih nemških zveznih deželah so se že odločili, da bodo v okviru ukrepov za omilitev posledic pandemije koronavirusa pomagali svojim lokalnim medijem, ki sicer ne bodo preživeli.