Trije meseci kot šest desetletij vojn

Združene države Amerike, kjer so prav včeraj praznovali dan spomina oziroma Memorial Day, ki je posvečen vsem, ki so umrli v oboroženih silah ZDA, so imele ob enem do svojih največjih praznikov grenak priokus. Število mrtvih zaradi novega koronavirusa oziroma bolezni covid-19 se namreč nezadržno bliža sto tisoč, včeraj zvečer po našem času je števec smrti dosegel 99.381, števec okuženih pa 1,689.727. Količnik smrti na milijon prebivalcev je pri 300, ZDA pa s svojimi 330 milijoni prebivalcev v svetovni sedemmilijardni populaciji predstavljajo manj kot pet odstotkov prebivalcev planeta. Mrtvih imajo skoraj za tretjino vseh na svetu.
Toda ameriški novinarji, ki večinoma kritizirajo in obsojajo (pre)pozen odziv ameriških oblasti oziroma predsednika Donalda Trumpa na pandemijo, so neusmiljeni: preračunali so, da je v treh mesecih pandemije umrlo več Američanov kot v vseh vojnah, v katerih so sodelovale ZDA po koncu korejske vojne leta 1953. Vključno z vojno v Vietnamu, ki je terjala življenja 58 tisoč ameriških vojakov, in s sodobnima v Afganistanu in Iraku, kjer je bilo mrtvih dosti manj. A nobenega dvoma ni, da bodo lahko kmalu prišteli še vojno med Korejama v letih 1950-1953, ko je po uradnih podatkih umrlo okoli 36 tisoč ameriških vojakov.

Golf, vera in alkohol

Svojevrsten piedestal mrtvim zaradi covida-19 je v nedeljo postavil časnik New York Times. Na naslovnici in naslednjih treh straneh je objavil imena tisoč umrlih. Brez običajnih fotografij, grafik in napovedi člankov. Le imena, ki kričijo! Kot so pojasnili pri časniku, so seznam sestavili na podlagi tisoč osmrtnic, ki so bile objavljene v več sto časnikih po državi. S tem so želeli pokazati na človeški in individualni vidik smrtnosti zaradi covida-19. Ob imenih umrlih časnik navaja tudi letnice njihovega rojstva in nekaj biografskih podrobnosti ter kratke odlomke iz osmrtnic, ki opozarjajo na edinstvenost vsakega izgubljenega življenja.
Novinarji tudi zaznavajo, da je Trump med zadnjim koncem tedna igral golf na enem od svojih posestev, izjemoma menda ne v Mar-a-Lagu na Floridi, medtem ko so ljudje umirali, temveč v Virginiji. Ob tem pa je v petek sporočil, da ob pandemiji covida-19 razglaša vse cerkve za nujne dejavnosti in ukazuje guvernerjem ameriških zveznih držav, da jih nemudoma odprejo. Trump sicer takih ustavnih pooblastil nima in analitiki ne dvomijo, da gre za predvolilno potezo.
Trump se je v izjavi za medije pritoževal, da so prodajalne alkohola in klinike za splave označene kot nujne dejavnosti in so zato lahko odprte v času pandemije koronavirusa, verski objekti pa so zaprti. To se mu zdi velika krivica, ki jo sedaj popravlja. Guvernerjem je sporočil, naj ga pokličejo, če jih to moti, da pa ne bodo ničesar dosegli. "V Ameriki potrebujemo več molitve, ne manj," je poudaril. Trump sicer ni zapiral cerkva in jih tudi ne more odpreti. Ob izbruhu pandemije so guvernerji zveznih držav najprej prepovedali večja zborovanja, nato pa izdali ukaze prebivalstvu, naj ostane doma razen za nujne izhode.
Zapirali so tudi gospodarske in druge dejavnosti, ki niso bile nujne za preživetje, pri čemer so bile izjeme. Republikanske države so na primer pohitele z opredelitvijo orožja kot nujnega posla in trgovine z orožjem so ostale odprte. S cerkvami ni bilo težav, saj so katoliški škofje in duhovniki nemudoma upoštevali priporočila zdravstvenih strokovnjakov glede preprečevanja širjenja koronavirusa.

Kup neprimernih izjav

Zanimivo pa je, da Trump v zadnjem času udriha po svojem predhodniku Baracku Obami, ne pa kaj dosti po najverjetnejšem protikandidatu na predsedniških volitvah, ki naj bi bile 3. novembra, Joeju Bidnu. Ta se zapleta v slabe, milo rečeno, neumne izjave, na udaru pa je tudi zaradi domnevnega spolnega škandala. Cinično rečeno - Trump ima izkušnje z obojim.
Biden je konec minulega tedna zašel v težave zaradi neprimerne izjave, po katerih je sicer znan že vso svojo politično kariero. Temnopoltemu radijskemu voditelju je namreč dejal, da če ne ve, ali je zanj ali za Trumpa, potem ni črn. Biden se je čez nekaj ur opravičil. "Ne bi smel biti tak pametnjakovič. Nihče ne bi smel voliti za katerokoli stranko na osnovi rase, vera ali porekla," je povedal Biden med na hitro sklicano telekonferenco s člani Temnopolte gospodarske zbornice ZDA. Biden se glede glasov temnopoltih volivcev razumljivo počuti samozavestno, saj je bil podpredsednik pri prvem temnopoltem predsedniku ZDA Obami, temnopolti volivci pa so ga praktično dvignili od mrtvih na strankarskih volitvah v Južni Karolini, kamor je prišel z usihajočo kampanjo in velikim zaostankom za Berniejem Sandersom.
Bidna sicer malo bremeni domnevni škandal zaradi spolnega nadlegovanja izpred dobrih 20 let, a se skuša ženskam odkupiti tudi s tem, da obljublja, da bo v primeru izvolitve za svojo desno roko imenoval žensko. Med imeni za podpredsednico se najpogosteje omenja tudi 53-letna senatorka slovenskega rodu Amy Klobuchar, in starost ni nepomembna. Biden je star 77 let, podpredsednik oziroma podpredsednica, ki je v ZDA še ni bilo, pa zmeraj velja za morebitno novo prvo ime ZDA.