Talibani v ofenzivi, afganistanske vladne sile bežijo tudi čez mejo

Ameriški in drugi zahodni vojaki so praktično že zapustili Afganistan, kjer so zahodne sile dve desetletji, če ne že zmagovale, vsaj vzdrževale ravnovesje sil na terenu. A ni več tako: talibani, torej pripadniki raznih plemen s skrajno islamskimi nazori, so povsod, zlasti pa na severovzhodu države, krenili v ofenzivo, s katero želijo osvojiti čim več ozemlja. Glede na to, da so - sicer številne in z ameriškim orožjem opremljene - vladne sile nemotivirane, se kaj lahko ponovi leto 1991, ko so talibani prišli že do praga prestolnice Kabul, ko so jih ustavile ameriške bombe.

Vladni vojaki bežijo

Najhujši spopadi v zadnjih dneh so divjali v provincah Badakhsan in Takhar. V Badakhstanu so se vladni vojaki podali v množičen beg, kar nekaj se jih je zateklo v sosednji Tadžikistan. Tadžikistanski odbor za nacionalno varnost je sporočil, da je po nočnih spopadih s talibani v državo prišlo 1037 afganistanskih vojakov, da bi si rešili življenje. "Upoštevajoč načelo dobrososedskih odnosov in stališče nevmešavanja v notranje zadeve Afganistana, je bil vojaškemu osebju afganistanskih vladnih sil dovoljen vstop na območje Tadžikistana," so zapisali. Pripadnik bataljona v provinci Badakhshan, katerega člani so pobegnili v Tadžikistan, je povedal, da se niso želeli predati. "Prosili so za okrepitve, a njihovega poziva niso upoštevali," je dejal Abdul Basir, predstavnik tadžikistanskih oblasti.

Talibani napredujejo tudi v provincah Kandahar in Helmand na jugu države, kjer so obkolili prestolnici. Poveljnik ameriških sil v Afganistanu general Austin "Scott" Miller je pesimistično napovedal, da bi se lahko vladne sile zlomile že šest mesecev po odhodu tujih vojakov. Zadnji Američani naj bi po napovedih Bele hiše nemirno državo zapustili do konca avgusta, četudi naj bi tam ostalo okoli tisoč marincev, ki bodo varovali ameriško veleposlaništvo in druga konzularna predstavništva ter mednarodno letališče v Kabulu. Toda talibane jezi tudi to. Tiskovni predstavnik talibanov Suhail Šahin je glede tega povedal, da v Kabulu po umiku Natovih sil ne sme ostati noben tuji vojak. "Če bodo v nasprotju z dogovorom iz Dohe pustili svoje sile, bo o nadaljnjih postopkih odločalo naše vodstvo," je povedal v pogovoru za britanski BBC.

Kako bodo pomagale ZDA?

Toda Američani so, podobno kot Nemci, Britanci in Italijani, že odšli. V petek so zapustili svoje največje oporišče v Bagramu, kakih 60 kilometrov od Kabula, ki je od začetka vojne veljalo za simbol zahodne prisotnosti v Afganistanu. V soboto so bazo, kjer so letališko stezo zgradili še vojaki Sovjetske zveze v letih svoje vojne z Afganistanom, predali vladnim silam. Sposobnost afganistanskih sil, da ohranijo nadzor nad Bagramom, se bo po oceni tiskovne agencije AFP verjetno izkazala kot ključna za ohranjanje varnosti v samem Kabulu in pritiska na talibane. V zadnjih mesecih je bil Bagram večkrat tarča raketiranja, odgovornost za to pa so prevzeli džihadisti Islamske države, kar vzbuja strah, da talibani in drugi islamistični skrajneži že pripravljajo večje napade na bazo. Talibani sicer obvladujejo že tolikšen del Afganistana, da je pod njihovim nadzorom več prebivalcev kot pa pod kontrolo vladnih sil.

Ob vsem tem ni jasno, kako bo ameriški predsednik Joe Biden izpolnil obljubo, ki jo je nedavno v Beli hiši dal afganistanskemu predsedniku Ašrafu Ganiju, češ da se partnerstvo med ZDA in Afganistanom ne bo prenehalo z umikom vojske. Jasno je le, da bodo ZDA z denarjem in orožjem še naprej pomagale afganistanskim oblastem, v državi pa bo ostalo tudi neznano število civilnih pogodbenikov, med drugim za pomoč afganistanskim zračnim silam.