Na volitvah Američani med drugim izbirajo prihodnjega predsednika oziroma predsednico države med republikancem Donaldom Trumpom in demokratko Kamalo Harris. Več kot 82 milijonov ljudi je že izkoristilo možnost predčasnega glasovanja, volilno pravico pa ima skupno 240 milijonov Američanov.
Prva volišča so se opoldne po srednjeevropskem času odprla v zveznih državah New York, New Jersey, Virginija, Connecticut, Indiana, Kentucky in Maine. Pol ure pozneje pa še v Ohiu, Zahodni Virginiji in Severni Karolini, je poročala slovenska tiskovna agencija STA. Ker se ZDA razprostirajo v šestih časovnih pasovih, so se zadnja volišča odpirajo na Havajih in Aljaski. tam jih bodo zaprli šele v sredo ob 6. uri zjutraj po srednjeevropskem času. Še uro pozneje bodo zaprli volišča na Aleutih.
So pa v torek opolnoči v nekaterih vaseh v New Hampshiru tradicionalno prvi in prej odprli volišča. Kmalu za tem so iz vasice Dixville Notch že poročali o prvih rezultatih: tako Harrisova kot Trump sta v tej vasici prejela po tri glasove. Menda so vseh šest glasov oddali člani ene družine. Polnočno glasovanje običajno spremljajo številni novinarji. Glasovanje tako zgodaj zjutraj omogoča zakonodaja New Hampshira, po kateri v krajih z manj kot sto prebivalci smejo volišča odpreti že opolnoči na dan volitev in jih lahko tudi zaprejo, ko in če pridejo volit vsi prijavljeni volivci.
82 milijonov Američanov je volilo po pošti
Predsedniško tekmo je zaznamoval mrtvi tek med glavnima kandidatoma, izid pa bo odvisen od glasovanja v tako imenovanih nihajočih državah, ki niso tradicionalno demokratske ali republikanske. Te so Arizona, Georgia, Michigan, Nevada, Severna Karolina, Pensilvanija in Wisconsin. Po javnomnenjskih anketah tik pred volitvami sta bila kandidata v teh državah izenačena, razlika med njima se je gibala v okviru statistične napake.
Zadnja predvolilna anketa
Na volilni dan - Američani ne poznajo volilnega molka - je agencija John Zogby Strategies objavila zadnjo predvolilno anketo, ki je pokazala, da ima demokratska predsedniška kandidatka Kamala Harris 49,3-odstotno podporo, republikanec Donald Trump pa 45,6-odstotno.
Anketa, ki je bila izvedena 2. in 3. novembra na nacionalni ravni med 1005 verjetnimi volivci, kaže, da je razlika med kandidatoma na nacionalni ravni še vedno majhna, čeprav presega tri odstotne točke, za katere demokratični politični strategi trdijo, da so nujno potrebne za možnosti njihove kandidatke za zmago.
"Harris bo zagotovo dobila več milijonov presežnih glasov v Kaliforniji, New Yorku, Massachusettsu, kar pa ji v ključnih državah, kot so Pensilvanija, Michigan in Wisconsin, ne bo pomagalo," je po objavi ankete sporočil ustanovitelj agencije, raziskovalec javnega mnenja in analitik John Zogby.
"Medtem ko naše številke kažejo, da lahko Harris dobi večino vseh volilnih glasov po ZDA, pa sedem ključnih držav ostaja izjemno tesnih. Opozarjamo na previdnost pri napovedih," je sporočila agencija, Zogby pa je že pred dnevi med pogovorom s tujimi dopisniki dejal, da tisti, ki napoveduje izid volitev, zavaja sebe in druge.
Med strankarsko neopredeljenimi volivci ima Harris ima 13-odstotno prednost pred Trumpom, 12-odstotno prednost med ženskami in presenetljivo 19-odstotno prednost med volivci, starejšimi od 65 let. Za 20 odstotkov vodi tudi med volivci v večjih mestih in za 35 odstotkov med mladimi ženskami.
Trump po drugi strani vodi za 39 odstotkov med mladimi moškimi, za 19 odstotkov med podeželskimi volivci, za osem odstotkov med tistimi, ki prvič volijo, za šest odstotkov med vsemi moškimi in za pet odstotkov med volivci latinskoameriškega izvora.
Američani predsednika ne volijo neposredno, temveč preko elektorjev. Vsaka zvezna država ima določeno število elektorjev, odvisno od števila prebivalcev. Za zmago mora kandidat osvojiti najmanj 270 od skupaj 538 elektorskih glasov. Američani volijo tudi vseh 435 članov predstavniškega doma, ki imajo dveletni mandat, ter tretjino senatorjev. Ti imajo šestletni mandat, vsaki dve leti jih na vrsto za volitve pride tretjina.
Volitve ob močno poostrenih varnostnih ukrepih
Volitve v ZDA spremljajo močno poostreni varnostni ukrepi. V več zveznih državah so v pripravljenosti vojaki nacionalne garde, nekatera volišča so opremljena z gumbi za klic v sili. Zvezni preiskovalni urad (FBI) je v Washingtonu vzpostavil nacionalno poveljniško mesto, ki bo ves teden 24 ur na dan spremljalo morebitne grožnje. V zveznih državah Nevada, Washington in Oregon so mobilizirali kontingent nacionalne garde. Po podatkih Pentagona, na katere se sklicuje francoska tiskovna agencija AFP, je v najmanj 17 državah v pripravljenosti več sto vojakov. "Moramo biti v celoti pripravljeni na morebitne nemire," je pojasnil demokratski guverner zvezne države Washington Jay Inslee. V tej zvezni državi so prejšnji teden zažgali poštne nabiralnike za glasovanje po pošti. O incidentih so poročali tudi iz Oregona, kjer so uvedli preiskave.
FBI: Lažne grožnje izvirajo iz Rusije
Zvezni preiskovalni urad FBI je potrdil, da so iz več zveznih držav poročali o grožnjah z bombo na voliščih. Gre za lažne grožnje, ki izvirajo iz Rusije, so sporočili. Pred tem so oblasti v Georgii sporočile, da so na več voliščih prejeli grožnjo z bombami, zato so tam glasovanje za kratek čas prekinili.
"FBI je seznanjen z grožnjami z bombo na voliščih v več zveznih državah, za katere se zdi, da mnoge izhajajo iz ruskih domen spletne pošte," je dejala tiskovna predstavnica FBI Savannah Syms. "Nobena od groženj do zdaj ni bila ugotovljena kot verodostojna," je dodala.
Ameriške obveščevalne službe so pred začetkom volitev v ZDA že v ponedeljek opozorile, da bi lahko Rusija poskušala vplivati na rezultate. Pričakovati je, "da se bodo te dejavnosti na dan volitev in v prihodnjih tednih okrepile in da se bodo poskusi tujega vpliva osredotočili na odločilne države", so sporočile.
Policija v Kapitolu pa je danes sporočila, da je prijela moškega, ki je s signalno pištolo poskušal vstopiti v center za obiskovalce v ameriškem kongresu.
V Arizoni na jugozahodu ZDA, ki torej velja za eno ključnih držav, volilni center v Phoenixu spominja na trdnjavo. Opremili so ga z detektorji kovin in oboroženimi varnostniki ter ga obdali z visoko ograjo z bodečo žico. V pripravljenosti so droni in ostrostrelci. Takšni varnostni ukrepi, ki so bili še pred nekaj leti nepredstavljivi kjer koli v ZDA, postajajo običajni v Arizoni, državi, ki je od Trumpovega poraza leta 2020 v središču teorij zarote. Trump je leta 2020 v Arizoni izgubil proti Joeju Bidnu za manj kot 10.500 glasov. Tedaj so oboroženi demonstranti več noči protestirali pred okrožnim volilnim centrom v središču Phoenixa, medtem ko je osebje v njem štelo glasovnice. Trump poraza še danes ne prizna, kar med volivci krepi sumničavost in nezaupanje. V prizadevanjih za odpravo vsesplošnega nezaupanja ima volilni center najbolj naseljenega okrožja Maricopa stalno nameščene kamere v prostorih, kjer so shranjene glasovnice, dogajanje v njem pa 24 ur na dan prenašajo v živo po spletu. Šerif okrožja Maricopa Russ Skinner je za britanski BBC dejal, da so se na volitve pripravljali več kot leto dni: "Obravnavamo jih kot zelo pomemben dogodek, kot na primer finale lige ameriškega nogometa Super Bowl." V Arizoni so po predsedniških volitvah leta 2020 sprejeli zakon, po katerem je mogoče zahtevati ponovno štetje glasovnic, če je bila volilna tekma odločena z do 0,5 odstotka oddanih glasov. Prej je bilo ponovno štetje glasovnic mogoče zahtevati ob razliki 0,1 odstotka oddanih glasov.
"Naši sistemi so varni in naši ljudje so pripravljeni," je v ponedeljek zagotovil tudi vodja volilnih operacij v Georgii Brad Raffensperger. Tudi v Pensilvaniji so oblasti okrepile varnost. Ker je Trump večkrat izjavil, da bi bil na volitvah lahko poražen le, če bodo demokrati prirejali rezultate, so varnostni ukrepi poostreni tudi po dnevu glasovanja.
