Tako je presodilo Sodišče EU, pravila za pridobitev odškodnine pa mora vsaka država EU določiti sama. Kot je sodišče zapisalo v povzetku sodbe, objavljenem na njegovih spletnih straneh, je o zadevi odločalo na podlagi odškodninske tožbe posameznika proti družbi Mercedes-Benz, vloženi na deželno sodišče v nemškem Ravensburgu. Cilj te tožbe je povračilo škode, ki naj bi jo družba povzročila s tem, ko je vozilo z dizelskim motorjem, ki ga je kupil tožnik, opremila s programsko opremo, s katero se znižuje stopnja vračanja izpušnih plinov, če so zunanje temperature pod določenim pragom.
Taka odklopna naprava, katere posledica je povečanje izpustov dušikovega oksida, naj bi bila z uredbo o homologaciji motornih vozil glede na izpuste iz lahkih potniških in gospodarskih vozil prepovedana.
V nemškem pravu lahko v primeru "lahke malomarnosti" po navedbah sodišča obstaja pravica do odškodnine, če je bil kršen zakon, katerega cilj je varstvo druge osebe. Zato je nemški sodnik Sodišče EU vprašal, ali je treba določbe direktive o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih vozil v povezavi z omenjeno uredbo razlagati tako, da varujejo individualne interese posameznega kupca takega vozila.
Glede izračuna zneska odškodnine, ki morebiti pripada tožniku, želi deželno sodišče v Ravensburgu poleg tega izvedeti, ali je za zagotovitev praktičnega učinka določb prava EU potrebno, da se korist iz uporabe vozila pri pravici do odškodnine ne upošteva ali da se upošteva le v omejenem obsegu.
Sodišče je v sodbi med drugim pojasnilo, da mora nemško sodišče opraviti dejanske presoje, ki so potrebne za ugotovitev, ali je treba zadevno programsko opremo opredeliti za odklopno napravo v smislu uredbe in ali je njena uporaba lahko upravičena na podlagi ene izmed izjem, ki jih ta uredba določa.
Sodišče je na podlagi presoje vseh dejstev ugotovilo, da omenjena okvirna direktiva vzpostavlja neposredno povezavo med proizvajalcem avtomobilov in posameznim kupcem motornega vozila, katere namen je temu kupcu zagotoviti, da je to vozilo v skladu z zakonodajo EU.
"Zato je sodišče ocenilo, da določbe okvirne direktive v povezavi z določbami uredbe poleg splošnih interesov varujejo individualne interese posameznega kupca motornega vozila v razmerju do proizvajalca tega vozila, kadar je to vozilo opremljeno s prepovedano odklopno napravo. Države članice morajo torej določiti, da ima kupec takega vozila pravico do odškodnine od proizvajalca tega vozila," so zapisali na sodišču.
Zakonodaja ne sme oteževati poti do odškodnine
Ker ni določb evropskega prava, ki bi določale pravila, kako kupci, ki jih zadeva nakup vozila, opremljenega s prepovedano odklopno napravo, pridobijo odškodnino, mora ta pravila po navedbah sodišča določiti vsaka država članica.
Sodišče pa je vseeno navedlo, da nacionalna zakonodaja ne sme onemogočati ali pretirano oteževati pridobitve ustrezne odškodnine za škodo, ki je bila povzročena kupcu. V njej je lahko tudi določeno, da nacionalna sodišča zagotovijo, da varstvo pravic, zagotovljenih s pravnim redom EU, ne povzroči neupravičene obogatitve upravičencev.
"V obravnavanem primeru bo moralo deželno sodišče v Ravensburgu preveriti, ali odštetje koristi, ki izhaja iz tega, da je kupec vozilo dejansko uporabljal, temu zagotavlja ustrezno odškodnino za škodo, ki naj bi mu dejansko nastala, ker je bila v njegovo vozilo nameščena naprava, ki jo pravo EU prepoveduje," so dodali.
Mercedes: Treba bo še počakati
Iz Mercedes-Benza so v odzivu na sodbo po poročanju nemške tiskovne agencije dpa navedli, da je treba počakati, kako bodo odločitev Sodišča EU interpretirala posamezna sodišča v državah članicah. Poleg tega so številnim vozilom ob nadgradnji programske opreme sporno napravo odstranili.
Kot navaja francoska tiskovna agencija AFP, je odločitev sodišča na široko odprla vrata novemu valu odškodninskih zahtevkov, podobnih tistim do Volkswagna. Ta je namreč pred časom priznal, da je nekatere modele dizelskih avtomobilov opremil s programsko opremo, ki je ob meritvah izpušnih plinov umetno prikazovala nižje vrednosti od dejanskih.
V tokratnem primeru gre za tako imenovano termalno okno, za katerega proizvajalci vztrajajo, da je nujno za zaščito motorja. Okoljevarstveniki takšne trditve zavračajo in menijo, da zniževanje stopnje vračanja izpušnih plinov ne bi smelo biti dovoljeno. Termalno okno se sicer razlikuje od programske opreme v Volkswagnovi aferi.
Sodišča so po navedbah AFP doslej večinoma vztrajala, da je treba v zvezi s termalnim oknom dokazati načrtno storjeno škodo, odločitev sodišča EU pa bo po pisanju agencije uresničevanje tovrstnih škodnih zahtevkov precej olajšalo.
