Po poročanju črnogorskega časnika Vijesti Črtomirju Mesariču skupaj s petimi soobtoženimi oziroma NLB Montenegrobanki očitajo, da so z nezakonitimi posli črnogorski državni proračun oškodovali za dobrih 6,6 milijona evrov. Mesarič je pred sodnim senatom, ki mu predseduje sodnik Dragoje Jović, zanikal svojo krivdo.
V obtožnici piše, da je odobril posojilo za družbo "Krisma Trade" za nakup družbe Primorka, hkrati pa naj bi tudi organiziral kriminalno združbo. V svoj zagovor pred sodiščem je dejal, da je bila porok pri kreditu črnogorska vlada in da njegova banka zagotovo ne bi odobrila posojila, če vlada ne bi stala za projektom.
"Nisem kriv. Ne morem verjeti, da sem po 40 letih poštenega dela obtožen. Nikoli nisem bil kaznovan. Z obtožnico je rečeno, da je država oškodovana, za posel, ki ga je vodila država, odobrila vlada Črne gore. Nobenih kriminalnih združb ni. Vladaje dala garancije za posojilo v višini 14,4 milijona evrov. Vse je bilo odobreno v NLB v Ljubljani, brez mojega podpisa in sodelovanja. NLB ne bi šla v ta posel brez garancij črnogorske vlade. Ne vem, kako je Krisma vračala posojila. Brez aktivnosti ministrstva za finance in vlade, tega kredita ne bi bilo. Takšna obtožnica proti meni je neupravičena, škodi moji integriteti in zdravju. Pričakujem, da bo sodnik ovrgel obtožnico. Moja vest je čista. Nikoli nisem bil zločinec. To me je močno prizadelo," je po navedbah omenjenega časnika povedal Mesarič.
Dodal je, da je v zvezi s projektom Primorka dvakrat pisal tedanjemu predsedniku vlade Črne gore Milu Đukanoviću, vendar pa dokumentacije nima več, ker se je 1. julija 2011 upokojil.
"Če vlada ne bi dala poroštva, NLB ne bi dala kredita. Vse ostalo so natolcevanja. Končano. Ni več tistih imen iz naloga za preiskavo, kdo od uslužbencev je prejel denar, da se to konča. Teh imen ni v obtožnici, samo Črtomir," je še nadaljeval Mesarič.
Soobtoženi Nebojša Bošković pa je dejal, da je "zapakirano" v obtožnici sramotno in si zaslužil opozorilo sodnika Jovića. Bošković je hkrati umaknil priznanje, ki ga je dal v času preiskave. "Ne priznavam, da sem izvršil kaznivo dejanje. Umikam priznanje, ki je bilo dano v preiskovalnem postopku pri specialnem tožilcu, saj ga je od mene izsilil, po pritiskom Milivoja Katanića in tukaj prisotnega tožilca Mira Samardžića. To je bilo v sporazumu o priznanju krivice. Nikoli ni bil zaključen in sem zaradi tega prevaran. Žalili so me, da sem idiot in narkoman. Pripravljen sem iti na poligraf. Obtoženega Mesariča sem videl trikrat, v prisotnosti Darka Radunovića, Stamatovića in tudi nekaterih uslužbencev banke," pa je povedal Bošković.
V svojem priznanju je sicer obtožil Mesariča in NLB oškodovanja Črne gore, z namenom, da bi na sebe prepisali lastništvo Primorke.
Poleg obeh omenjenih so zaradi suma, da so oblikovali kriminalno združbo obtoženi še Svetozar Marković, Biljana Bošković, Milenko Markovič in Vinko Marović ter NLB kot pravna oseba. V obtožnici tudi piše, da so si na škodo proračuna Črne gore pridobili premoženjsko korist v višini 6,651.611 evrov.
Poročali smo ...
Konec septembra 2018 smo že poročali, da so črnogorski tožilci vložili obtožnico proti Črtomirju Mesariču, pri tem pa mu očitali, da je s sodelavci v začetku leta 2009 ustanovil kriminalno združbo. Takrat so podgoriške Vijesti poročale, da naj bi bil organizator te kriminalne skupine prav Mesarič, ki naj bi, sodeč po obtožnici, odstopil od načrta rekonstruiranja podjetja Primorka iz Bara, za kar sta bila pridobljena tako državna pomoč kot tudi kredit NLB, sredstva pa da so se uporabila za odplačilo kreditov podjetij Krisma Motors in Krisma Trade. S tem naj bi bili preprečili oživitev proizvodnje in ustvarjanje pogojev, da bi Primorka lahko vračala kredite iz svojih sredstev, s čimer bi se sčasoma razdolžila. Cilj združbe je bil po prepričanju tožilstva, da bi z onemogočanjem Primorke, da odplača kredite, in z aktivacijo hipoteke pridobila premoženje tega podjetja za bistveno nižjo ceno od resnične vrednosti, hkrati pa bi na njenem zemljišču ustvarila dodaten denar z investicijami.
Mesarič naj bi bil dajal soobtoženim navodila, sam pa da je v imenu NLB odločal o kreditih in v stikih z vlado skušal dobiti državno pomoč pri uresničevanju tega kriminalnega načrta, ki je po takratnem pisanju Vijesti vključeval tudi ustanovitev podjetja na Cipru, preko katerega naj bi bili izvedli načrt, ki je predvideval koristi za omenjeni podjetji Krisma Trade in Krisma Motors. Ena od soobtoženih denimo je kot izvršna direktorica v podjetju Krisma Trade po podatkih iz obtožnice podpisovala lažno dokumentacijo. Tožilci so med drugim zapisali, da so preko ciprskega podjetja ustanovili črnogorsko podjetje, "da bi prikazali, da bo tuji kapital pomagal pri oživitvi proizvodnje v Primorki, v resnici pa naj bi bilo ustanovljeno samo za pridobitev kreditov, ki bi se uporabili v nasprotju z namenom odobritve".
