Slovenski predsednik Borut Pahor in njegov turški kolega Recep Tayyip Erdogan sta se srečala menda že okoli desetkrat, prej oba tudi v vlogi premierjev. Slovenski predsednik je sinoči s sestankom na štiri oči z gostiteljem Erdoganom končal dvodnevni državniški obisk v Turčiji.
Za Slovenijo je zelo pomembno imeti tesne stike s Turčijo. Obe državi imata interese na Balkanu, tam bi njun medsebojni dobri odnos lahko bil produktiven, vendar ni izkoriščen. Slovenija je s Turčijo podpisala izjavo o strateškem partnerstvu že 3. marca 2011, ko je bil v Ankari naš veleposlanik Milan Jazbec.
Strateški partnerici
Enako deklaracijo je istega leta Slovenija podpisala še z Nemčijo in Francijo. Le z Nemčijo gredo odnosi v tej smeri, s Francijo nekako naspol, s Turčijo pa niti ne, je za Večer ocenil neimenovani vir iz slovenske diplomacije. Vendar se kaže, da bi tudi strateško partnerstvo s Turčijo lahko pričelo prinašati več koristi, saj je leta 2019 menjava med državama le presegla zapisano milijardo evrov. Lani je že znašala 1,14 milijarde evrov, prve štiri mesece letos se je v primerjavi z istim lanskim obdobjem zvišala za deset odstotkov. Državi med seboj nimata odprtih dvostranskih vprašanj in Slovenija podpira članstvo Turčije v Evropski uniji (EU). Turški gradbeniki v Sloveniji že gradijo pomembne infrastrukturne objekte: drugo cev karavanškega predora ter drugi tir železniške proge Divača-Koper. Ni pa uspelo podjetjem iz obeh držav skupaj začeti graditi hidroelektrarne v Črni gori.
Toda vnema za članstvo v EU je v Turčiji pod Erdoganom popustila, popustila pa je tudi v EU sami. Vsekakor je Erdogan Turčijo na svetovni zemljevid znova postavil kot veliko silo. Tej bi pod Erdoganom bilo gotovo izpod časti, če bi morala politiko do Sirije, Irana, Jemna ali Egipta usklajevati s sedemindvajseterico. Mnoge članice EU pa si ne znajo predstavljati, da bi bila Turčija članica EU in v njej po številu prebivalcev druga največja država. Zato so ji tudi odrekale odpiranje pogajalskih poglavij, čeprav bi prav to lahko preprečilo kakšno turško geopolitično soliranje.
Brezskrupulozno
V prebujenih turških ambicijah nemara tiči pojasnilo, da se Turčija vzpostavlja kot mirovni posrednik med Rusijo in Ukrajino oziroma Zahodom in to ne brez uspehov. Preboj pri izvozu ukrajinskega žita je tak. Da je Erdogan uspešen, kaže njegovo pogojevanje Švedski in Finski za članstvo v Natu. Dosegel je, da je Stockholm pristal na izročitev kurdskih "teroristov" Turčiji. Če jih bo Erdogan uspel strpati v turške zapore, bo to močno sporočilo njegovim domačim oporečnikom. Sicer se to verjetno ne bo zgodilo, saj so Kurdi na Švedskem po večini postali švedski državljani, teh pa Stockholm ne bo izročal. Toda Erdogan si na ta način nabira točke na domači politični sceni. Turčiji kot premier ali predsednik vlada že 20 let, prihodnje leto pa bodo spet predsedniške in še parlamentarne volitve. Toda vnovična njegova zmaga ali zmaga njegove stranke nikakor nista gotovi. In če je treba za ta cilj makiavelistično žrtvovati človekove pravice, Erdogan nima skrupulov.
Zanimivo je njegovo tesno prijateljstvo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Državi v zadnjih dvesto letih nista imeli tako dolgega obdobja dobrih odnosov in to celo pri vprašanjih, kjer se sploh ne strinjata, recimo pri Siriji. Erdogan je očitno še zmeraj hvaležen Putinu, saj so ga prav ruski obveščevalci leta 2016 pravočasno obvestili, da mu grozi puč. Pučistom se je izognil in še zdaj z njimi kruto obračunava.
Gospodarska konferenca
Erdoganova diplomatska zvitost se je izkazala tudi ob vprašanju beguncev. EU ga je založila z milijardami evrov, da bi zadržal po večini arabske begunce. Zdaj jih gosti že več kot štiri milijone, begunskega vala v EU, kot smo ga izkusili v letih 2015 in 2016, pa ni več. Vendar to ostaja latentni problem, saj se bodo beguncem, ki bežijo s konfliktih območij, kmalu pridružili še tisti, ki jim bo zavoljo suše in ostalih podnebnih katastrof začelo primanjkovati vsega, tudi hrane. Je pa treba povedati, da evropski evri vseeno niso šli neposredno v turški žep, saj smejo Turki denar iz EU porabljati projektno.
Drugi dan državniškega obiska predsednika Boruta Pahorja v Turčiji je namenjen tudi gospodarskemu sodelovanju. V Ankari je potekala poslovna okrogla miza z udeležbo turških in slovenskih podjetij. Na konferenci je ob Pahorju spregovoril gospodarski minister Matjaž Han. Pahor je zadnji dan obiska začel s položitvijo venca na grob ustanovitelja moderne turške države Mustafe Kemala Atatürka.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
