Barbara Bradač
V Izraelu, državi z okoli desetimi milijoni prebivalcev, so doslej zabeležili okrog 1600 obolelih za covidom-19 in 230 mrtvih. Epidemijo so razglasili 14. marca, ko je bilo v državi okoli 200 obolelih, v nekaterih predelih države je bila razglašena tudi karantena.
"To so nizke številke, kar pripisujem temu, da smo mlada država, saj je le enajst odstotkov prebivalcev starejših od 65 let. Smo tudi med bolj zdravimi državami na svetu in imamo eno najdaljših življenjskih obdobij," razloge za nizko število obolelih našteva Tomer Keret, Izraelec, rojen v svetem mestu oziroma Jeruzalemu, a se je pred letom dni preselil v Tel Aviv. Vse do koronakrize se je preživljal kot turistični vodič, čeprav je diplomiral iz političnih znanosti in sociologije. Turizem je kljub izraelsko-palestinskemu konfliktu velikanski segment storitvenega sektorja in predstavlja znaten odstotek BDP. V storitvenem sektorju je tudi zaposlena večina delovne sile, kar 81 odstotkov. Letno je Izrael obiskalo več milijonov tujih turistov, sredi marca pa so, tako kot mnoge države po svetu, tudi oni doživeli ustavitev življenja v državi, a zdaj se ukrepi že rahljajo.
Nadzor gibanja z mobilniki
V državi so 14. marca razglasili epidemijo, v nekaterih delih je bila razglašena tudi karantena. Vlada je zaprla lokale, restavracije, nakupovalne centre, lokale, šole, le večje trgovine in lekarne so lahko bile odprte. "Panika je bila velika. Od svojih domov se nismo smeli oddaljiti za več kot sto metrov, dlje je bilo dovoljeno le za odhod v lekarno ali trgovino," pravi Keret in izpostavlja, da so gibanje prebivalcev državne službe (notranja obveščevalna služba Šin Bet) spremljale s pomočjo mobilnih telefonov in jih tudi tako opozarjale, da se gibljejo zunaj dovoljenega območja. "Kljub temu, da se s tem nisem strinjal in nisem dal dovoljenja za takšno spremljanje, pa še kdo drug, pri tem nismo imeli besede. Spremljali so nas kljub temu. Na sodišču so skupine za človekove pravice sprožile spor glede tega, a končne odločitve še ni," pravi Keret. Državo je pretresel tudi velik škandal, saj v domovih za starejše ni bilo ustrezne zaščitne opreme, zato so ljudje umirali. "Vlada ni poskrbela, da bi zdravniki imeli opremo, zato so obolevali po celem Izraelu. Poleg tega je minister za zdravje dolgo nasprotoval testiranju za koronavirus," dodaja.
Kereta skrbi, da bodo v državi, ki jo je do nedelje, ko je prisegla nova vlada, ki jo bosta izmenično vodila voditelja največjih strank, Benjamin Netanjahu in Benjamin Ganc, pestila še politična kriza, izrabili epidemijo za dodatno krčenje človekovih pravic. Pa ne samo v Izraelu, ga skrbi. "Bojim se, da bodo ljudje pozabili na svobodo in demokracijo, da se bodo zaradi epidemije in skrbi za zdravje odpovedali osnovnim človeškim pravicam in svoboščinam in bomo postajali vse manj demokratična družba. Upam, da ne bomo, čeprav se bojim, da bo množična histerija zaradi novega koronavirusa svet spremenila, da bo manj liberalen in demokratičen ter manj prijeten za bivanje," pravi Keret.
Odprtje letališč čez kakšen mesec
Življenje se mu je sredi marca popolnoma obrnilo na glavo. Če je imel prej več kot dovolj dela z vodenjem turističnih skupin, je ostal zdaj brez slehernega dolarja oziroma novega izraelskega šekla, kot se imenuje valuta. "Na srečo sem v preteklih letih res veliko delal, tako da sem nekaj privarčeval in lahko zdaj vseeno normalno živim, a veliko jih ne more," pojasnjuje Keret. "Naše gospodarstvo je mrtvo." Pred epidemijo so imeli štiriodstotno brezposelnost, zdaj je ta 20-odstotna, oziroma prevedeno v številke, več kot milijon ljudi je brezposelnih. Izraelska vlada ima načrt, kako pomagati gospodarstvu, a bo ta pomoč po mnenju Kereta zaobšla veliko svobodnjakov in zasebnih podjetnikov, predvsem manjših, skupaj jih je okoli pol milijona, zaradi precej zapletenih birokratskih postopkov. "Čaka nas največja ekonomska kriza v zgodovini Izraela," je pesimističen.
Dvomi, da si bo turizem pri njih opomogel prej kot v petih letih, zato bo sam poiskal prihodnost v prešolanju v dejavnosti informacijske tehnologije. "Ni jasno, kaj se bo zgodilo s turizmom. Sredi junija ali v začetku julija načrtujejo odprtje letališč, ampak bo le malo letov. Turisti so pustili veliko denarja v državi - vse od letalskih povezav, hotelov, restavracij, turističnih vodičev, plačanih vstopnin in drugega. Služili so prodajalci spominkov in tudi prodajalci v draguljarnah pa še marsikdo. Ljudje so zdaj prestrašeni, počitnice z letalom si bodo privoščili zgolj v manjšem obsegu, tudi vsemu, kar ne bo nujno potrebno, se bodo večinoma odpovedovali. Predvsem pričakujem, da bodo manj potovali."
Javni prevoz v državi že deluje, a zelo omejeno. "Življenje se počasi vrača v stare tirnice, ukrepi se sproščajo, tudi karantene ni več. Restavracije in trgovine se počasi odpirajo. Ljudje se lahko združujejo v skupine po 20, šole so se odprle, plavanje v Sredozemskem morju je še prepovedano, v zaprtih prostorih je obvezna uporaba zaščitnih mask," pravi turistični vodič.
Zid objokavanja, najsvetejši judovski kraj, je dovoljeno obiskati, a ob močnih varnostnih ukrepih, sočasno je lahko ob njem le 50 ljudi. Kupola na skali, ki leži nad Zidom objokovanja na ruševninah Salomonovega templja in velja za tretji najsvetejši islamski kraj, ob njej ležeča mošeja Al Aksa in bazilika Božjega groba, ki leži na kraju, od koder naj bi bil Jezus vstal v nebo, sta zaprti.
