Dunaj je kakor izumrl. Na ulicah pod Hofburgom in okoli katedrale svetega Štefana, ki so običajno polne nakupovalcev v prestižnih trgovinah, vidiš le človeka ali dva, v najboljšem primeru tri skupaj, samo na vsakih sto metrov. V Avstriji so zavoljo povečanega števila okužb z novim koronavirusom v drugem valu pričeli zapirati javno življenje. Trgovine, lokali, restavracije so zaprti. Le tu in tam je mogoče naročiti kavo ali hrano za zraven. Policijska ura velja od osmih zvečer do šestih zjutraj.
Toda razlog za pustoto v avstrijski prestolnici ni bil strah pred covidom-19. Ko se spuščaš še malo nižje v smeri proti donavskemu kanalu, naletiš na vse več težko oboroženih policistov v neprebojnih jopičih, s črnimi maskami na obrazih in čeladami na glavah. Na nekaterih mestih jim pomagajo stražiti vojaki. Tam, severozahodno od katedrale svetega Štefana, se začne znameniti in razvpiti Bermudski trikotnik z množico gostinskih lokalov, kamor so se v ponedeljek zvečer še na zadnjo pijačo pred lockdownom odpravili številni mladi in tudi kaj starejši. Nihče si ni mislil, da bo za nekatere med njimi to tudi poslednja pijača, če so sploh že prišli do nje. Kajti okoli osmih zvečer je nanje odprl ogenj iz avtomatske puške in pištole, zraven pa je imel še mačeto, dvajsetletni radikalizirani islamist. Za zdaj ni jasno, ali je pri tem zločinu imel tudi kakšne pomagače, avstrijska policija to možnost še preverja. Pregledali so že polovico od 20 tisoč posnetkov, ki so jim jih poslali ljudje. Za zdaj ni dokazov o morebitnem drugem napadalcu.
Streljanje je trajalo dolgih devet minut
Dvajsetletni Kujtim Fejzulai, ki je bil rojen na Dunaju in je tu tudi odraščal, njegovi starši pa prihajajo iz Severne Makedonije in so etnični Albanci, je streljal na vse živo v Bermudskem trikotniku nekako na šestih mestih v polkrogu ne kaj več kot petsto metrov. Preden so terorista ubili policisti, je v bližini zgodovinske sinagoge streljal na prvega mimoidočega in ga pokosil s strelom iz avtomatske puške, jurišne kalašnikovke s skrajšano cevjo. Nato je šel nekaj metrov naprej po ulici Seitenstetten in se vrnil do na tleh ležečega ranjenca ter vanj hladnokrvno streljal še od blizu s pištolo. Streli so se zatem slišali še s petih lokacij v omenjenem polkrogu. Po koncu njegovega zločinskega in krvavega početja so v več dunajskih bolnišnic prepeljali vsaj 22 ranjenih. Najmanj sedem se jih še bori za življenje. Še trije so do jutra ta boj izgubili. Kot je povedala policija, so poleg prvega ubitega mlajšega moškega umrli še starejši moški in ženska ter natakarica iz enega od napadenih lokalov.
Vse to se je zgodilo v devetih minutah. Posebne enote avstrijske policije, Wega in Cobra, so napadalca ubile namreč že ob 20. uri in devet minut. "Hitro, a še zmeraj prepozno," je na tiskovni konferenci popoldne dejal avstrijski notranji minister Karl Nehammer. "Toda napadalcu je ostalo še veliko neporabljenega streliva, in če ne bi bilo hitre in usklajene akcije policije in pravosodja, bi lahko bilo vse še veliko hujše." Na tiskovki smo tudi izvedeli, da so opravili 18 hišnih preiskav, tudi na napadalčevem domu, kjer so našli še več streliva, aretirali pa so 14 ljudi, ki bi lahko bili povezani s storilcem ali, kot je dejal minister, "ki so ga morda spodbujali k temu, da se ni odpovedal svoji radikalizaciji". Kajti Fujzulai je bil že prej obsojen na 22 mesecev zapora, ker se je hotel v Siriji pridružiti Islamski državi in džihadu. "Vendar je izigral vse naše prevzgojne metode, začel se je navzven obnašati popolnoma drugače, zato je bil iz zapora predčasno izpuščen. Te metode moramo sedaj še enkrat skrbno preveriti, da ne bo več takih usodnih prevar," je priznal Nehammer. Notranji minister je še dejal, da teroristi ne bodo mogli raztrgati ali razdeliti avstrijske skupnosti, ki ostaja zavezana vrednotam demokracije, svobode in tolerance: "Naj vam povem, da ima hudo ranjeni policist, ki se je uprl napadalcu - bil je uspešno operiran in je njegovo zdravstveno stanje je stabilno, prav tako migrantsko poreklo. In to veliko pove o naši družbi in skupnosti, ki bo ostala povezana in solidarna."
Strah, nejevera in čakanje
Bermudski trikotnik so policisti neprepustno zaprli, da so lahko forenziki v miru, brez radovednežev opravljali svoje delo. Večerova poročevalska ekipa pa je vendarle govorila z nekaj sosedi in očividci tega doslej nepojmljivega terorističnega dejanja na Dunaju in v Avstriji nasploh, ki za nameček tako boleče spominja na teroristične napade leta 2015 v Parizu.
Na Schwedenplatzu smo najprej govorili z lastnikom lokala za hitro prehrano Kebab-Pizza. Kerim je njegov lastnik, prihaja pa iz Turčije: "Sinoči me ni bilo tukaj, toda sodelavec me je malo po osmi uri zvečer poklical, da je nastal neki problem, direndaj, in da sliši streljanje. Pred lokalom, tu pri vhodu na postajo podzemne železnice, sta se dva mimoidoča zavoljo strelov vrgla v zaklon. Sodelavec me je vprašal, ali lahko zapre lokal. Da, sem mu takoj pritrdil. Zaprl je lokal in se v grozi skril vanj. Streli so sicer prihajali z druge strani, tam od Bermudskega trikotnika. Danes lokal ni odprt in bo tako ali tako zavoljo korone ostal zaprt mesec dni. Prišli smo zgolj, da ga očistimo, ker sinoči to ni bilo mogoče."
Malo višje, na Judenstrase, ki vodi v Bermudski trikotnik, govorimo s Klaro Benz: "Sinoči sem šla od doma tu v prvem okrožju, petnajst minut preden se je zgodil napad. Bila sem v lokalu v sedmem okrožju, ko smo zaslišali strele. Vsi so se zgrnili v lokal, kjer smo v strahu in nejeveri tiho ždeli več kot štiri ure in poleg strelov poslušali zavijanje siren policijskih in reševalnih vozil. V tem je poklicala soseda in povedala, da je na drugi strani stavbe videla moškega, oblečenega v svetla oblačila, ki je streljal na ljudi. To je tudi posnela in posnetek poslala policiji. Tudi ona je bila hudo prestrašena."
Panika, kričanje, jok, vse pomešano s streljanjem
Medtem ko se pogovarjava, pride v to spodnjo ulico Bauermarkt najvišja avstrijska državniška delegacija s predsednikom republike Aleksandrom Van der Bellnom, kanclerjem Sebastianom Kurzem in predsednikom parlamenta Wolfgangom Sobotko na čelu in na mestu streljanja za vse civilne žrtve položi venec. Točno opoldne zazvonijo cerkveni zvonovi in naznanijo minuto molka, v Avstriji velja tridnevno žalovanje.
Malo kasneje se pogovarjam z mladim, 22-letnim Judom s kipo na glavi iz soseščine Davidom Yosopovom: "Bilo je grozno. Ko je začelo pokati, sem bil tu blizu, po tej ulici se je vsul pravi stampedo ljudi iz lokalov, ki so bežali na varno. Bila je totalna panika, kričanje, jok, vse pomešano s streljanjem. Česa takega še nihče ni doživel. Da se kaj takega zgodi v enem najbolj varnih in najbolj tolerantnih mest na svetu ... Še zdaj ne morem dojeti, vendar naj povem, da se naša skupnost še naprej počuti varno. Z avstrijskimi varnostnimi organi dobro sodelujemo in vemo, da nas bodo zaščitili. Mislim, da bližnja sinagoga ni bila tarča napadalca, saj je streljal v drugo smer od nje, na lokale čez cesto. Sploh pa v sinagogi ni bilo nikogar, ni bilo molitev in ne administrativnih delavcev. Ko so v sinagogi ljudje, jih namreč varuje policija. Upam, da ta teroristični napad ne bo dolgotrajno vplival na vzdušje v mestu. To razpoloženje sedaj ni dobro, je takšno kot v Parizu ali Nici leta 2015. Upam le, da takšnih napadov ne bo več, da se bomo spet vrnili k normalnemu življenju in da bomo do tedaj tudi premagali novi koronavirus."
Nekje na Grabnu srečam še bosanskega izseljenca Mugdima Ćatića: "V Avstriji živim od svojega trinajstega leta, na Dunaju vsaj 20 let. Doma sem tukaj za katedralo. Vsak dan se sprehodim po tem delu mesta, poznam vsak njegov centimeter. Sinoči se nisem, sem pa spremljal dogajanje po televiziji. Še zdaj ne vem, ali je bil teroristični idiot en sam ali jih je bilo več. Pravim idiot, ker je odraščal v tem mestu, zato bi ga vendar moral spoštovati in ceniti, kajti toliko vsega mu je gotovo dalo in mu omogočilo. Njegovega motiva sploh ne dojamem. Prav žal mi je, da so ga ustrelili, in tako ne bomo nikoli izvedeli, od kod so mu v glavo vdrle takšne sprijene ideje."
