Vojislav Bercko
Poleg imena - Benjamin - imata favorita na jutrišnjih predčasnih parlamentarnih volitvah v Izraelu le malo skupnega. Benjamin Netanjahu, 69 let, z vzdevkom Bibi, je tako rekoč profesionalni politik, najmlajši izraelski premier v letih 1996-99 in zdajšnji predsednik izraelske vlade od leta 2009, ter deset let mlajši karierni vojak general Benjamin Ganc z vzdevkom Beni, pred upokojitvijo načelnik generalštaba, se bosta udarila na nož. Seveda je bil tudi Bibi vojak, pripadnik zelo čislanih posebnih enot, ki je sodeloval v dveh vojnah, šestdnevni leta 1967 in jomkipurski šest let kasneje in dosegel čin kapetana. V javnomenjskih raziskavah sta s svojima strankama, Bibi z desnosredinskim Likudom (Enotnost) in Beni s svojo sredinsko Izraelsko stranko odpora, skoraj poravnana, toda volilna aritmetika kaže, da bi znala v parlamentu - knesetu - in vladni palači znova vedriti Likud in Netanjahu. Desnosredinske in skrajno desne stranke naj bi po raziskavi časnika Haaretz v 120-sedežnem knesetu osvojile 67 mandatov, levosredinske pa 53.
Izrael se je obrnil v desno
Presenečenja so seveda vedno možna in to se je potrdilo na volitvah leta 2015, ko je Likudu grozil poraz, na koncu pa je sam osvojil zanj že kar običajnih 30 poslanskih mandatov oziroma tri več od tedanje najhujše tekmice, levosredinske Sionistične unije mladega Izaka Hercoga.
Zgodovinsko dejstvo, da so Izrael leta 1948 ustanovile levičarske stranke, sedanjih volivcev že dolgo ne zanima več. Izrael zadnjih dveh desetletij je vse bolj nacionalističen in skrajnodesničarski, vse večji pomen imajo skrajne verske, ultraortodoksne judovske stranke, ki v skoraj vseh segmentih krojijo politiko. Bibi je ortodoksnim judom in naseljencem na zasedenih ozemljih, kjer je zgradil na desetine (ilegalnih) naselbin s tisoči domov, gotovo bližji kot sorazmerno liberalni Beni. Politični novinec Ganc je sicer v koalicijo pritegnil še stranki političnih težkokategornikov, bivšega finančnega ministra Jaira Lapida in nekdanjega obrambnega ministra Mošeja Jalona. Levica oziroma zmerna sredina je namreč v zadnjega četrt stoletja doživela kar nekaj uničujočih udarcev, od atentata na premierja Jicaka Rabina leta 1995 do propada mirovnega sporazuma iz Osla in očitkov o popustljivosti do Palestincev. Po raziskavi izraelskega Inštituta za demokracijo se le dvanajst odstotkov (judovskih) Izraelcev opredeljuje za levičarje, kar 56 odstotkov pa za desničarje. Izraelski Arabci, kot pravijo Palestincem z izraelskim državljanstvom, v to niso všteti.
Nič brez palestinskega vprašanja
V osrčju vsakih volitev v Izraelu je poleg povsem notranjih zadev tudi odnos do Palestincev, četudi je letos presenetljivo zelo na stranskem tiru. Netanjahu in Ganc sta poleg krajšega konflikta v Gazi leta 2012 sodelovala tudi v 50-dnevni vojni na območju Gaze dve leti kasneje, leta 2014, v kateri je bilo ubitih več kot 2100 Palestincev, a se menda tedanji premier in načelnik generalštaba nista najbolje razumela.
Bibijevo stališče do Palestincev je znano, pa tudi Ganc pazi, da se ne bi s preveč liberalnim pogledom na to vprašanje zameril zmernim volivcem na desnici, ki so še neopredeljeni. Podobno je glede načela dveh držav za dva naroda, o kateri mednarodna skupnost veliko govori, v Izraelu pa se zdi skoraj pozabljena, nepomembna tema. Netanjahu je sicer v soboto obljubil, da bo v primeru volilne zmage priključil judovske naselbine na zasedenih palestinskih ozemljih na Zahodnem bregu. "Ne bom izpraznil niti ene naselbine in, seveda, bom zagotovil, da bomo nadzorovali območje zahodno od reke Jordan," je dejal v pogovoru za izraelsko televizijo Channel 12.
"Izraelsko-palestinski konflikt je v veliki meri pozabljen, čeprav ostaja eden najpomembnejših virov nestabilnosti na Bližnjem vzhodu. Ali bo implementirana rešitev dveh držav za dva naroda, ni odvisno od tega, kdo bo na oblasti, temveč od stvarnega položaja na terenu," o tem pravi odlični poznavalec bližnjevzhodnih razmer dr. Primož Šterbenc, docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem. "Mednarodno pravo za nastanek neke države predvideva tri kriterije: ozemlje, prebivalstvo in efektivno oblast. Slednje palestinska entiteta nikakor nima. Izrael kontinuirano in flagrantno krši četrto ženevsko konvencijo in naseljuje naseljence na Zahodni breg in v anektirani vzhodni Jeruzalem. Naselil jih je od 700 do 800 tisoč. Napako pa delamo, če mislimo, da je Bibi tisti, ki je preprečil palestinsko državo. V bistvu so jo preprečevali vsi premierji od leta 1967 naprej, vključno z Jicakom Rabinom, ki je sklenil sporazum iz Osla. Ta je bil velika prevara, kajti ni služil nastajanju palestinske države, ampak ravno nasprotno."
